Če bodo svetniki veto podprli, bo moral DZ o zakonu ponovno odločati, pri čemer pa bo moral zakon potrditi z absolutno večino.

Kot je zapisano v predlogu odložilnega veta, predlaganega zakona o drugem tiru Divača-Koper ne morejo podpreti, saj gre za enega ključnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, ki zahteva premišljene rešitve za njegovo realizacijo, a jih zakon ne vsebuje.

"Med drugim sploh ne zagotavlja stabilne finančne konstrukcije za izvedbo projekta, čeprav naj bi bil njegov cilj prav zagotovitev učinkovitega modela financiranja gradnje drugega tira," so poudarili.

Poleg tega še ni jasno, ali bodo zaledne države, s katerimi se pogovarjajo predstavniki vlade, pri gradnji sploh sodelovale in s kakšno finančno soudeležbo in predvsem pod kakšnimi pogoji.

Luka Koper lahko pomaga drugače

Državni svetniki opozarjajo tudi na nesprejemljivo dodatno finančno obremenitev prevoznikov v obliki pribitka k cestnini in Luke Koper v obliki takse na pretovor v koprskem tovornem pristanišču, čemur nasprotujejo v Združenju za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, Sekciji za promet pri Obrno-podjetniški zbornici Slovenije in Luki Koper.

"Dodatna finančna obremenitev navedenih deležnikov v transportni verigi bo povzročila poslabšanje njihovega konkurenčnega položaja, kar z vidika težnje po večji prepoznavnosti Slovenije kot pomembne logistične destinacije (za oskrbo zalednih držav) ni ustrezna rešitev," so poudarili.

Po njihovi oceni je glede na pričakovane koristi drugega tira za Luko Koper sicer prav, da ta sodeluje pri financiranju izgradnje, vendar bi bilo bolj logično, da se kot vir financiranja gradnje drugega tira predvidi dobiček Luke Koper.

Državni svetniki opozarjajo tudi, da bi morala družba 2TDK namesto omejene odgovornosti nositi neomejeno odgovornost za opravljanje svojih nalog. "Glede na pretekle slabe izkušnje pri gradnji večjih (infrastrukturnih) projektov (npr. Teš 6) bi moral zakon omejiti korupcijska tveganja na minimum in določiti dodatne pogoje za odgovorne osebe," so izpostavili predlagatelji veta in dodali še, da bi morale odgovorne osebe odgovarjati za svoje delo z vsem svojim premoženjem, dokler ne preide infrastruktura v last države.

Bodo zbrali dovolj podpisov za referendum?

Poleg svetnikov si zakon prizadevajo ustaviti tudi v nekaterih civilnih iniciativah. Vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič je v ponedeljek pojasnil, da zbiranje podpisov že poteka. V ponedeljek so imeli po oceni Kovačiča 1000 podpisov, do petka pa jih potrebujejo 2500.

Če bodo civilne iniciative pobudo vložile v skladu z zakonom, bo moral predsednik DZ Milan Brglez v sedmih dneh po njenem prejemu določiti koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Zahtevo volivcev lahko vloži pobudnik najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov volivcev.

Kovačič je ob predstavitvi aktivnosti za zbiranje podpisov dejal, da zakon, kakršen je, uzakonja krajo. Nima nikakršnih varovalk, ki bi omogočale nadzor. Če pa ni nadzora pa je možno vse, je bil kritičen.