Varčevanje na ulico pognalo številne Evropejce

Leto 2012 bo v spominu državljanov številnih evropskih držav, zlasti tistih na jugu celine, ostalo po varčevalnih ukrepih, ki so mnoge potisnili čez prag revščine. Ljudje so protestirali na ulicah Madrida, Aten, Lizbone, Rima, Ljubljane ... Obenem je bilo vse glasneje slišati opozorila, da zgolj varčevanje težav ne bo rešilo.

Tudi v iztekajočem se letu je bila v ospredju pozornosti Grčija. Grki so morali spomladi dvakrat na volišča, saj se stranke v prvem poskusu niso uspele dogovoriti o sestavi vlade. Ko jim je to, tudi pod pritiskom tujine, le uspelo, je morala nova vlada po nareku mednarodne trojke sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov. Le tako je lahko dobila nov obrok pomoči za rešitev države pred bankrotom.

Slabo ne gre le Grkom!

Območje evra je novo tranšo pomoči v višini 34 milijard evrov Grčiji po več mesecih napetosti odobrilo šele tik pred iztekom leta, sledilo pa je rahlo zvišanje bonitetne ocene Grčije.

A Grki še ne vidijo luči na koncu predora. Ob vse hujšem zatiskanju pasu namreč še ni znakov, da bi grško gospodarstvo okrevalo, brezposelnost se ne zmanjšuje, največje žrtve pa so mladi, med katerimi jih je brez dela skoraj 65 odstotkov.

Že več let trajajoča kriza se odraža tudi v podobi grške družbe. Krepijo se skrajna gibanja, tako na levici kot na desnici, napadi na tujce in drugačne so vse pogostejši, skrajno desna stranka Zlata zora pa se je z desetimi odstotki podpore usidrala na tretjem mestu med grškimi strankami.

Grčija v brezno krize potiska tudi Ciper, ki je za mednarodno pomoč zaprosil že pred poletjem, a se s trojko mednarodnih posojilodajalcev o pogojih programa pomoči še ni dogovoril.

 

Vse več protestov tudi v Španiji

V Španiji so protesti nezadovoljnih delavcev, javnih uslužbencev, upokojencev in mladih postali vsakodneven pojav. Država je že peto leto v primežu krize, brez dela je četrtina delovne sile, med mladimi celo 40 odstotkov. Zato zlasti slednji množično odhajajo iz države.

Vlada premiera Mariana Rajoya želi znižati proračunski primanjkljaj, zato je sprejela ukrepe, s katerimi naj bi v obdobju 2012-2014 privarčevali 150 milijard evrov. Sredstva krčijo na skoraj vseh področjih, tudi v zdravstvu.

Sredi leta je bilo veliko govora o tem, da bo država potrebovala mednarodno finančno pomoč, a je nazadnje zaprosila le za pomoč bančnemu sektorju, ki ga je pok nepremičninskega balona leta 2008 spravil na kolena.

Pojavljajo se naionalistične težnje

Območje evra je Španiji že julija za reševanje bank odobrilo do 100 milijard evrov pomoči, a nazadnje so decembra v Madridu sporočili, da potrebujejo nekaj manj kot 40 milijard evrov za štiri nacionalizirane banke in dokapitalizacijo slabe banke.

Kriza pa je v Španiji okrepila tudi nacionalistične težnje. V Barceloni za velike dolgove, v katere je zabredla nekdaj najuspešnejša španska regija Katalonija, krivijo Madrid, zato vse glasneje terjajo samostojnost.

Tudi v drugi iberski državi, Portugalski, kriza še traja in tudi tam so protesti postali stalnica. Država je morala že lani zaprositi za 78 milijard evrov mednarodne finančne pomoči, letos pa je vlada sprejela vrsto varčevalnih ukrepov in zvišala davke. Portugalski se kljub temu prihodnje leto obeta že četrto leto recesije.

Varčevalni ukrepi, katerih cilj je bil tudi okrepiti skrhano zaupanje v Italijo na mednarodnih finančnih trgih, so bili v zadnjem letu ključna naloga italijanske tehnične vlade Maria Montija.

Monti za razliko od svojega predhodnika Silvia Berlusconija uživa zaupanje v tujini, ugled Italije v EU je v zadnjem letu zrasel, a država je še vedno v recesiji, javni dolg presega 120 odstotkov bruto domačega proizvoda, ljudje pa živijo čedalje slabše.

Berlusconi nazaj v politiko

To skuša izkoristiti Berlusconi, ki je napovedal vrnitev v politiko, a njegova napoved ni naletela na navdušenje niti doma in še manj pri evropskih partnerjih, ki se bojijo, da bo Italija ob njegovi morebitni zmagi na predčasnih parlamentarnih volitvah skrenila s poti reform.

Omenjene države je kriza v iztekajočem se letu najbolj stiskala, a varčevali so tudi drugod.

Britanska vlada je tako konec leta napovedala, da bodo morali na Otoku varčevati dlje, kot so načrtovali, in sicer kar do leta 2018. Britansko gospodarstvo naj bi sicer okrevalo, a prepočasi. Kriza je še povečala nezaupanje Britancev do EU in premier David Cameron britanskega izstopa iz unije ne izključuje.

Irska je zaradi krize v bančnem sistemu za mednarodno pomoč zaprosila leta 2010, po oceni posojilodajalcev pa uresničuje reforme in namerava biti prva med prejemnicami pomoči, ki bo izstopila iz programa pomoči in se začela spet financirati na trgih.

Francozi so zamenjalo svojega voditelja

Francija je spomladi dobila novega predsednika republike, socialista Francoisa Hollanda, ki je na volitve šel s prepričanjem, da so poleg varčevalnih nujni tudi ukrepi za spodbujanje rasti. Hollande želi proračun uravnotežiti tudi z višjimi davki, med katerimi je največ pozornosti pritegnila kar 75-odstotna obdavčitev prihodkov najbogatejših.

Med državami srednje in vzhodne Evrope je kriza poleg Slovenije najbolj prizadela Madžarsko. Zaupanje vlagateljev vanjo so v preteklosti zamajale tudi nekatere sporne zakonodajne in ekonomske odločitve madžarske vlade. Ta je letos nekatere odločitve pod pritiskom Bruslja ter da bi izpolnila zahteve potencialnih kreditodajalcev, delno spremenila, a država naj bi leto vseeno končala v recesiji.

Več iz rubrike Družba:

Boeing pred koncem leta prodal še 45 letal

Začenjajo se božično-novoletne počitnice

Žalujoče ameriško mesto preplavljeno z darili

Deli novico: