Podatke o škodi v novembrskih poplavah zbira 32 občin

Ker po predhodnih ocenah škoda po novembrskih poplavah presega prag višine škode, ki je določen kot limit za možnost pomoči države, to je 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna (dobrih 2,5 milijona evrov), je Uprava RS za zaščito in reševanje minuli teden izdala sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav v času med 6. in 14. novembrom.

S sklepom oškodovance v 32 prizadetih občinah v osmih regijah (Podravje, Zasavje, Zahodnoštajerska, Vzhodnoštajerska, Gorenjska, Ljubljanska, Notranjska in Koroška) poziva k oddaji vlog. Zbiranje vlog mora biti zaključeno do 17. decembra, podatki pa do tega dne vneseni v spletno aplikacijo Ajda. Regijske komisije za ocenjevanje škode bodo nato kontrolne preglede opravile do 24. decembra, je razvidno iz sklepa uprave za zaščito in reševanje.

Škodo na gozdnih cestah ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije, na vodotokih Agencija RS za okolje, na kulturni dediščini Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v gospodarstvu ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, na državnih cestah pa ministrstvo za infrastrukturo.

O poteku ocenjevanja škode in višini škode po novembrskih poplavah bo uprava za zaščito in reševanje na podlagi končne ocene škode, ki jo bo potrdila državna komisija za ocenjevanje škode, seznanila vlado.

V novembrskih poplavah poplavljenih več kot 1500 objektov, iz državnih rezerv 92.160 protipoplavnih vreč

Po doslej zbranih podatkih, ki jih v poročilu za obravnavo na vladi navaja ministrstvo za obrambo, je bilo v novembrskih poplavah poplavljenih 1114 stanovanjskih objektov, 26 blokov, šest šol oz. vrtcev, 194 gospodarskih in drugih objektov, 29 industrijskih objektov, 140 drugih objektov, kot so garaže, drvarnice in podobno, več kot 110 kilometrov cest, pet mostov ter obsežne kmetijske in druge površine.

Razmočena tla in večdnevno deževje so sprožili 44 zemeljskih plazov, usadov in podorov, ki so v posameznih primerih poškodovali ali neposredno ogrožajo stanovanjske in infrastrukturne objekte. Evakuiranih je bilo 31 oseb.

Pri odpravljanju posledic obilnega dežja, poplav in plazov je po zbranih podatkih sodelovalo okoli 4800 gasilcev, 370 pripadnikov civilne zaščite, 360 pripadnikov Slovenske vojske in 230 pripadnikov drugih enot in prostovoljcev.

Iz državnih rezerv materialnih sredstev in občinskih skladišč pa je bilo za ukrepanje in odpravljanje posledic med drugim izdanih 92.160 protipoplavnih vreč, 63 črpalk, dve muljni črpalki, 11 generatorjev električne energije, 1400 kilogramov PVC folije, en kovček za zveze, 10 grelcev, 150 pivnikov velikosti 100 kvadratnih metrov, en šotor in 10 terenskih postelj z opremo.

Rok za oddajo podatkov po oktobrskih poplavah 26. november

Medtem se do 26. novembra na lokalni ravni zbirajo podatki o škodi po poplavah, ki so skupno 16 občin, predvsem na Tolminskem, v Poljanski dolini in ljubljanski kotlini prizadele v času med 21. in 24. oktobrom. Kot so pojasnili na Upravi RS za zaščito in reševanje, morajo prizadete občine podatke o škodi po teh poplavah v spletno aplikacijo Ajda vnesti do 26. novembra, nato bodo regijske komisije opravile kontrolne preglede do 3. decembra, za tem bo gradivo obravnavala še državna komisija.

Državna komisija za ocenjevanje škode pa je 13. novembra že obravnavala oceno skupne škode po poplavah, ki so 125 občin prizadele med 12. in 16. septembrom. Zdaj je poročilo predvideno še za obravnavo na vladi, tako da skupna ocena škode po septembrskih poplavah še ni znana.

Če bo skupna škoda presegala 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka države, kar je okoli 210 milijonov evrov, lahko Slovenija kot država članica EU zaprosi za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada EU.

Slovenijo je letos poleg omenjenih treh poplav ujma prizadela tudi v začetku leta. Takratne poplave, sneg in žled so med 30. januarjem in 27. februarjem letos povzročili za 429,4 milijona evrov škode, zato je država zaprosila za evropsko pomoč.

Ožja delovna skupina vlade ima do 27. novembra čas za pripravo programa najbolj nujnih ukrepov

Prav zaradi vse pogostejših ujm in posledično velike škode se je na izrednem posvetu 9. novembra sestala vlada. Predsednik vlade Miro Cerar je takrat odredil ustanovitev ožje delovne skupine, ki mora do 27. novembra pripraviti program najbolj nujnih ukrepov za zaščito pred poplavami.

Na ministrstvu so v petek STA povedali, da se je skupina doslej sestala dvakrat ter je pripravila nabor interventnih ukrepov in drugih kratkoročnih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki jih bo mogoče izvesti v naslednji šestih mesecih, in oceno potrebnih finančnih sredstev.

Kot je ob izrednem posvetu vlade dejal Cerar, bo to nek akcijski načrt, v katerem bo točno določeno, kje lahko v nekem razmeroma kratkem času, predvsem do polovice prihodnjega leta, država zagotovi učinkovite preventivne ukrepe proti poplavam.

Hkrati vlada do konca prihodnjega leta načrtuje še pripravo splošnega načrta poplavne varnosti.