Povečano število prvošolčkov je posledica povečanja števila rojstev v letu 2008, ko se je po podatkih statističnega urada rodilo 21.817 otrok, kar je bilo največ po letu 1991. A približno tolikšen vpis kot letos, si lahko v šolah obetajo le štiri leta, saj je z letom 2013 število rojstev znova upadlo, in sicer na 21.111.

Število šolarjev bo vrhunec doseglo čez dve leti

Najvišje število rojstev smo sicer zabeležili leta 2010, ko se je v Sloveniji rodilo 22.343 otrok. To pa je še vedno daleč od številke, ki jo je Slovenija dosegala še v okviru Jugoslavije, ko se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja rodilo tudi 30.000 otrok.

S povečanjem števila prvošolčkov so lahko zadovoljni tudi šolski delavci, saj večje število otrok prinaša več oddelkov, s tem pa se zmanjšuje pritisk na njihova delovna mesta. Se pa na drugi strani veča pritisk na že tako okleščen šolski proračun.

V ponedeljek bo v šolske klopi sedlo skupno 167.751 osnovnošolcev in okoli 75.500 srednješolcev, pri čemer bo točno število slednjih znano po 15. septembru, ko se bo končal rok za naknadni vpis.

Število osnovnih šol se letos ne spreminja. Še naprej jih bo 450, od katerih so tri zasebne. Imamo tudi 330 podružničnih šol, 76 glasbenih šol (od tega 13 zasebnih) in 16 zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Drugošolčki se bodo učili tuji jezik

V osnovnih šolah se največje spremembe obetajo pri predmetniku. V skladu z leta 2013 spremenjenim zakonom bodo v 2. razred osnovne šole letos začeli uvajati prvi tuj jezik. Kot vse kaže, večjih težav pri tem ne bo, saj je šolam, ki so v preteklosti opozarjale, da nimajo kadra, ki bi poučeval predmet, očitno primeren kader le uspelo zagotoviti.

V 4. razredih se bo letos začelo z uvajanjem neobveznih izbirnih predmetov, v 7. razredih in nato v naslednjih dveh letih še v 8. in 9. razredih pa z uvajanjem drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta. Pouk obveznega drugega tujega jezika se bo nadaljeval na 159 šolah v 8. in 9. razredu, v naslednjem šolskem letu pa le še v 9. razredu.

Novo v letošnjem šolskem letu tudi je, da staršem več ne bo treba oddajati vlog za uveljavljanje subvencij za malice in kosila, saj bodo šole podatke o tem pridobile od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Do zdaj so namreč šole podatke prejemale iz odločb o subvenciji, z junijsko spremembo zakona o šolski prehrani pa jih bodo prejemale iz odločb o otroškem dodatku. Je pa oddajanje vlog za subvencije potrebno, če družina do 1. septembra ne bo imela veljavne odločbe o otroškem dodatku. Še vedno je potrebna tudi sama prijava za malico in kosilo v šoli.

V letošnjem šolskem letu v veljavi ostajajo tudi učbeniški skladi, ki jih uporablja 97 odstotkov učencev. Po mnenju ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala tovrstni skladi pomenijo svojevrstno socialno komponento, zato ne preseneča, da je ministrstvo za omenjene sklade namenilo podobno višino sredstev kot lani, in sicer nekaj več kot 1,3 milijona evrov.