V slovenskem morju se skrivata "koralna grebena"

Severni del Jadranskega morja je zagotovo nekaj posebnega. To dokazujeta tudi okoli 200 metrov dolgi tvorbi iz odmrlih kamenih koral. Medtem ko ribiči zanje vedo že stoletja, jih strokovnjaki z Morske biološke postaje v Piranu v zadnjih letih preučujejo v okviru čezmejnega projekta Trecorala, o svojih trenutnih dognanjih pa so pripravili tudi potujočo razstavo.

Podvodna vzorčenja biologov z Morske biološke postaje Piran so odkrila izjemno gostoto še živih kolonij kamene korale, ogromno število različnih vrst morskih živali in koraligenih alg ter bogato ribjo združbo. "Gre za nekaj izjemnega. Taka okolja so veliko bolj pestra kot pa njihova okolica, kar je za nas zelo zanimivo," pojasnjuje dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje in dodaja, da je to okolje že na pogled drugačno od siceršnjega muljastega dna našega morja.

Raziskovalci z obeh strani meje so se jim podrobneje posvetili v okviru projekta Trecorala, ki je posvečen prav tej biodiverziteti v Tržaškem zalivu. Pri tem pa velja opozoriti, da se koralni tvorbi iz slovenskega morja razlikujeta od tistih, ki jih poznajo na italijanski strani zaliva. Sta veliko večji in biogenega nastanka. "So še kar dobro ohranjene," ocenjuje dr. Mateja Grego (na fotografiji spodaj), ki dodaja, da bi jih sicer lahko ogrozile ribiške dejavnosti, turistične pa glede na njihovo lego malo manj.

Ob rtu Ronek in pred Debelim rtičem

Območji z izjemno gostoto kolonij kamene korale, ogromnim številom spužev možganjač, množico različnih vrst morskih živali in koraligenih alg ter bogato ribjo združbo se nahajata na različnih koncih: eno pred rtom Ronek ob meji naravnega rezervata Strunjan in drugo pred Debelim rtičem, na 12 do 14 metrih globine. Biogeni formaciji merita tudi čez 200 metrov v dolžino, tvorijo pa ju odmrli deli sredozemske korale. Gre za pomembno vrsto biogradnikov, ki nudi veliko število potencialnih bivalnih niš za veliko število živali. Prav to so pokazali tudi preliminarni rezultati raziskav v slovenskem morju. Posebna življenjska okolja nenavadnih geomorfoloških tvorb pa niso zanimiva le za raziskovalce, temveč v svoje zatočišče privabljajo tudi ekonomsko pomembne vrste rib in drugih morskih živali.

Svoje izsledke so na Morski biološki postaji v Piranu predstavili tudi v okviru razstave, ki bo na ogled še do 27. februarja med tednom od 9. do 12. ure. Nato se bo razstava preselila še na Univerzo v Novi Gorici, zaključila pa aprila v Trstu.

Deli novico:

sergio |  02 .03. 2015 ob  18: 55
Uaooouuu...ke dobro...