V Sloveniji vse več prisilnih samozaposlitev

V Sloveniji je vedno več prekernih delavcev, med njimi tudi samozaposlenih, ki so ta status prisiljeni urediti, četudi izpolnjujejo vse elemente za sklenitev rednega delovnega razmerja, opozarja Inšpektorat RS za delo. Gre za globalen trend, ki terja ukrepanje na ravni EU, je ugotovitve pospremila ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

Inšpektorat: Delodajalce samozaposleni stanejo manj

Inšpektorat za delo o zlorabah na področju delovnih razmerij poroča že nekaj časa, znova pa je to problematiko izpostavil tudi ob nedavni objavi poročila za lansko leto.

Kot je razvidno iz dokumenta, se zlorabe nanašajo predvsem na prepoved sklepanja pogodb civilnega prava, konkretneje pa gre za siljenje delavcev v pridobivanje statusa samostojnega podjetnika.

"Ugotavljamo tudi prakso, da delodajalci od delavcev zahtevajo odprtje s. p., v okviru katerega po zaključenem polnem delovniku naprej na istem delovnem mestu opravljajo isto delo za istega delodajalca, s čimer se delodajalci izognejo plačevanju nadur in omejitvam glede opravljanja nadurnega dela," izpostavljajo inšpektorji. Tega "se iz dneva v dan poslužuje več delodajalcev", dodajajo.

Delodajalci po njihovih besedah ob inšpekcijskih nadzorih pogosto zatrjujejo, da želijo delavci sami opravljati delo kot samostojni podjetniki. "Neredko tudi delavci dejansko povedo, da jim delo prek statusa samostojnega podjetnika bolj ustreza, vendar to nikakor ne vpliva na prepoved sklepanja civilnih pogodb ob obstoju elementov delovnega razmerja," poudarjajo.

Vedno, ko v pogodbenem razmerju obstajajo elementi delovnega razmerja, je namreč treba skleniti pogodbo o zaposlitvi, druge oblike sklepanja pogodbenih razmerij pa v teh primerih niso dopustne.

V primerih, ko obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, je precej razširjeno tudi študentsko delo, še ugotavljajo inšpektorji.

Kopač Mrakova: Osveščati delavce in izboljšati kulturo delodajalcev

"Na žalost je to trend na globalni ravni, na ravni EU kot celote. Opažamo, da ljudje, ki imajo redne zaposlitve, delajo več, dlje, po drugi strani pa imamo vedno več prekernih delavcev v zelo nestabilnih oblikah zaposlitve, ki so jim kršene temeljne pravice," se je na ugotovitve inšpektorata odzvala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova.

Ta problematika po njenih besedah terja odziv za celoten notranji trg na ravni EU. Regulacija na nacionalni ravni ne bi bila dovolj učinkovita in uspešna, saj delodajalci delujejo v globalnem okolju in so v tem smislu pod določenim pritiskom, je dodala.

Slovenija se je sicer v boju zoper tovrstne zlorabe že odzvala in se tudi še bo, je nakazala. Pomembno vlogo bo igrala krepitev inšpektorata za delo, ki se je začela z lanskim zakonom o inšpekciji dela, osveščanja delavcev in kulture delodajalcev, da delavca ne bodo videli samo kot stroška in orodja za doseganje ciljev, je naštela.

V tej luči je poudarila tudi pomen razvoja ekonomske demokracije, vprašanja sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetja in dobičku. Naklonjena je tudi zadružništvu oz. združevanju samostojnih podjetnikov v različne zadruge, s čimer naj bi zmanjšali tveganja, s katerimi se soočajo, in delavskim odkupom.

Na vprašanje STA, kaj se dogaja z zakonom o ekonomsko odvisnih osebah, ki ga je predvidel zakon o delovnih razmerjih (ZDR), pa ga še vedno ni, je ministrica odgovorila, da se je zataknilo zaradi neenotnih mnenj pravnikov.

Ekonomsko odvisne osebe so sicer samozaposleni, ki na podlagi pogodbe civilnega prava samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sami ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da najmanj 80 odstotkov letnih dohodkov dobijo od istega naročnika. Med takšnimi osebami so denimo novinarji in umetniki.

"V ZDR namreč zelo jasno piše, da prikrita delovna razmerja niso dopustna, z zakonom o ekonomsko odvisnih osebah pa bi to na nek način legalizirali," je opozorila. "Treba je najti nek način, kako bomo to reševali, saj nikakor ne bi želeli z zakonom, ki naj bi izboljšal položaj samostojnih podjetnikov oz. ekonomsko odvisnih oseb, legalizirati zlorabe zakonodaje," je navedla.

Opozorila inšpektorata za delo pa po njenih besedah vendarle že kažejo na premik, saj so se inšpektorji usmerili tudi na področje prikritih delovnih razmerij in nadzorujejo tudi del ZDR, ki zapoveduje, da ne moreš biti s. p., če delaš za delodajalca z njegovimi delovnimi sredstvi, pod njegovimi navodili, je sklenila.

Deli novico:

pips |  26 .04. 2015 ob  21: 22
...nažalost je trend da so na oblasti že 25 let kriminalne združbe pohlepnikov in zakon je na njihovi strani če ne pa denar ki kupi vse kar pač se da
Kukulele |  26 .04. 2015 ob  19: 50
S.P. = Socialni Problem
Kukulele |  26 .04. 2015 ob  14: 08
S.P. jih silijo tudi na RTV, novinarje in druge delavce, v Cimosu je tudi precej S.p., na delavce gledajo samo kot strošek.
koprcan |  26 .04. 2015 ob  13: 31
@sveti jutrij Jaz nisem nikoli v zivljenju se bil dodatno zavarovan, ker nimam denarja in se mi zdi neumno placevati za nekaj, kar ze tako preplacujemo in z davki in z obveznim zavarovanje, pa RTV poloznica, pa komunala, pa voda, elektrika, itd..., ceprav bi morale biti vse te storitve BREZPLACNE, saj ljudje bi rade volje delali za javno dobro, tudi prostovoljno, ce je potrebno, toda moramo imeti nekaj od tega, ne pa samo placevati poloznice in davke!!!!
koprcan |  26 .04. 2015 ob  13: 30
Nihce vas ne SILI, da odprete SP. Ne biti neumni in zaprite SP!!!!! Prijavite se na zavod in protestirajte ali pa molcite, ker vas imam poln kurac poslusati, saj jaz sem bil 5 let brezposelen in se nisem toliko pritozeval. Bodite na zavodu in prejemajte socialno pomoc, ter delajte na crno, ce je potrebno in ne odpirati SP, ker nas drzava samo izkorisca.
sveti jurij |  26 .04. 2015 ob  13: 08
@zoran 13, ne mi nakladat da ni za dodatno zdravstveno zavarovanje . Poglej malo okoli sebe cigareti, najnovejši telefoni ,...
zoran13 |  26 .04. 2015 ob  11: 41
FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI:

V treh dejavnostih bruto plača nad dvema tisočakoma

Povprečno več kot dva tisoč evrov bruto so za februar dobili zaposleni v treh dejavnostih, in sicer v energetiki (2.149,76 evra), finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.110,08 evra) in v IKT (2.039,74 evra). Najnižjo bruto mesečno plačo za februar so dobili zaposleni v raznovrstnih poslovnih dejavnosti, kamor sodijo tudi zaposlitvene agencije (1003,7 evra) in v gostinstvu (1.041,68 evra).
http://topjob.finance.si/8820693/Plače-za-februar-najvišje-v-energetiki

FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI

Glede na objavljene podatke, ki so popolnoma zavajajoči in predmet statistik, ki imajo namen širiti še večjo zmedo med zaposlenimi:

2.110,08 €
Povprečna bruto plača finančnih in zavarovalniških dejavnosti.

EDEN REALNIH POKAZATELJEV STANJA V ZAVAROVALNIŠKI DEJAVNOSTI:

Izhodiščna plača za 1.TR: 429,07 €
BruTO zastopniški kandidat: 730,85 €
BruTO zavarovalni zastopnik: 814,93 €
BruTO svetovalec zastopniški kandidat za osebna zavarovanja: 746,81 €
BruTO svetovalec za osebna zavarovanja: 797,57 €

Ob vseh podatkih je potrebno upoštevati, da kolikor se mesečno ne sklene vsaj dveh osebnih oziroma življenjskih zavarovanj, potem je za zgoraj naštete na vrsti destimulacija v različnih višinah npr.70€, kar se odšteje od osebnega dohodka, to pomeni, da se hipotetično v družbo vrne v enem letu, ena celotna bruto plača zaposlenega. Seveda je potrebno povedati, da so plače odvisne tudi od sklenjenih zavarovanj, res pa je, da tudi navzgor teoretično niso omejene, seveda z velikimi korekcijami, ampak takšnih rezultatov v sedanji krizni in težki gospodarski dejavnosti, ni bilo že mnogo let. To, da si kot državljani ne moremo več privoščiti dodatnega zdravstvenega zavarovanja in da se mora težko prisluženi denar dati za položnice, potem se raje igramo z vse večjimi tveganji z zdravjem in zdravstvenim varstvom. Zato, pa je tudi v zavarovalništvu običajna praksa, da se zaposlene sili z odhodom med s.p., saj tako obveznosti in odgovornosti preidejo na drugo osebo in ne več na delodajalca, ki je dolžan izpolnjevati zakonske norme.