Za razrešitev predsednika DZ veljajo isti postopki kot za njegovo imenovanje, kar pomeni, da jo lahko predlaga najmanj 10 poslancev, o razrešitvi pa se glasuje tajno. Za razrešitev je potrebno najmanj 46 glasov. O predlogu za razrešitev sicer pred sejo DZ ni razprave na katerem od delovnih teles. To sicer ni prvi primer v zgodovini samostojne Slovenije, ko poskuša opozicija zamenjati predsednika državnega zbora.

Prva razrešitev ni uspela

Prvič se je to zgodilo leta 1996, ko so poslanci tedanje SDSS in SLS zahtevali razrešitev Jožefa Školča, ki naj bi preprečil razpravo ob odstopu tedanjega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja. Parlament tedaj predloga ni podprl.

Drugi takšen poskus sega v leto 1998, tudi tedaj pa je bil razlog nesklic izredne seje DZ. Tedanji predsednik DZ Janez Podobnik namreč ni sklical izredne seje, na kateri bi na predlog SDS razpravljali o fizičnem obračunu Jelka Kacina z Ivom Hvalico. Do glasovanja o razrešnici pa v tem primeru ni prišlo, saj so predlagatelji, poslanci SDS, zahtevo umaknili.

Nazadje skušali razrešiti Gantarja

Podobno so spomladi 2010 in 2011 v opozicijskih SDS in SNS predlagali razrešitev takratnega predsednika DZ Pavla Gantarja, saj je zavrnil zahtevi za sklic izredne seje DZ. Tudi ta dva predloga nista dobila podpore večine poslancev.