Raziskovalci pod vodstvom Vasilisa Kontisa z britanskega Imperial College London so v raziskavo zajeli 35 razvitih držav, med njimi tudi Slovenijo. Do podatkov o spremembah v pričakovani življenjski dobi so prišli s pomočjo statističnega modela in podatkov o rojstvih in smrtih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

A kljub splošni ugotovitvi o daljšanju te dobe v naslednjih 15 letih v vseh državah je študija razkrila tudi številne regionalne razlike. Južna Koreja naj bi tako postala prva država, v kateri bodo lahko ženske do 2030 pričakovale, da bodo živele 90 let, kar je še na prelomu stoletja veljalo za nemogoče.

Slovenija v peterici evropskih držav z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo

Marsikatere razvite države, vključno s Slovenijo, v teh pričakovanjih ne zaostajajo dosti - približno 88 let dolgo življenje lahko pričakujejo tudi ženske v Franciji, Španiji in na Japonskem. V Sloveniji pa naj bi ženske do leta 2030 lahko pričakovale 87,4 leta življenja, kar jih s Francijo, Španijo, Švico in Portugalsko uvršča v peterico evropskih držav z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo, izhaja iz povzetka študije, objavljenega na spletni strani Imperial College London.

Države, ki se bodo lahko pohvalile z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo za moške - v vsakem primeru 84 let, bodo medtem najverjetneje Južna Koreja, Avstralija in Švica.

Tudi moški v Sloveniji so v samem vrhu glede podaljšanja pričakovane življenjske dobe - do leta 2030 se bo ta zanje podaljšala za 6,4 leta. Pred njimi so le Madžari s 7,5-letnim podaljšanjem in Južnokorejci s sedem let daljšo pričakovano življenjsko dobo.

Zgodba o uspehu Južne Koreje glede na študijo sloni na velikih pridobitvah na področju ekonomskega statusa, izboljšanju otroške prehrane in širokega dostopa do zdravstvene oskrbe in sodobne medicinske tehnologije. Državi s 50 milijoni prebivalcev je skupaj s sosednjo Japonsko tudi uspelo obdržati dokaj nizko raven debelosti med ljudmi in majhen delež kadilk.

Po drugi strani pa je v ZDA že sedaj pričakovana življenjska doba nižja od večine preostalih razvitih držav, glede na predvidevanja pa naj bi država še bolj zaostala. Raziskovalci to pripisujejo visoki umrljivosti zaradi kroničnih bolezni in nasilja ter nezadostni zdravstveni oskrbi.

Izziv za zdravstvene sisteme in socialne službe

Čeprav je daljšanje življenjske dobe znak napredka, pa raziskovalci svarijo, da vse starejše prebivalstvo predstavlja tudi izziv za zdravstvene sisteme in socialne službe. Pomembno je, da bodo prisotni ukrepi v podporo vse večjemu deležu starejših prebivalcev, so opozorili in med morebitnimi posledicami omenili spremembe v sistemu upokojevanju in izplačevanja pokojnin, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Lani je sicer najdaljša pričakovana življenjska doba za ženske znašala 87 let na Japonskem in za moške 81 let v Švici, na Islandiji in v Avstraliji.