V prestolnici velika razstava Dalijevih del

Na Gospodarskem razstavišču je od danes na ogled več kot 200 del španskega umetnika Salvadorja Dalija. Dali je med klasiki moderne umetnosti tisto ime, ki ga pozna najširši krog občinstva, saj pooseblja nadrealizem na likovnem področju, hkrati pa laično javnost vznemirjajo njegove ekscentričnosti tako v zasebnem življenju kot delih.

Dali je skupini nadrealistov, zbranih okrog Andreja Bretona, formalno pripadal med letoma 1929 in 1938, vendar pa je predstavni svet njegovih upodobitev ves čas ostal navezan na teme in motive, ki razmerja med predmeti in pojavi umeščajo v območje sanj, nočnih mor in drugih nezavednih vzgibov onstran racionalnega dojemanja resničnosti.

Gledalec je ob njegovih podobah po besedah likovnega kritika Braneta Koviča hkrati soočen s svojevrstno teatraličnostjo njihovega kompozicijskega ustroja, z mizanscenami, ki poudarjajo narativne razsežnosti posameznih prizorov, izrazito večplastnostjo njihovih pomenov in enigmatičnim kodiranjem izbranih mimetičnih sestavin.

Pomemben del Dalijevega opusa sestavljajo upodobitve, ki so jih navdihnile literarne predloge. V večini primerov ne gre za ilustracije izbranih besedil, temveč najpogosteje za interpretacije, ki pripovedne elemente pojmujejo kot izhodišče likovne nadgradnje. Razpon tekstov, ki so pritegnili umetnikovo pozornost, je zelo širok, saj sega od Biblije prek klasikov starejše in moderne književnosti do manj znanih piscev. Umetnik je motive iz besedil največkrat upodobil v tehniki gvaša, nato so jih posebej usposobljeni mojstri pripravili za natis v različnih grafičnih ali tiskarskih tehnikah.

V njegovem grafičnem opusu je tudi veliko tematskih serij, natisnjenih v skoraj vseh grafičnih tehnikah in z nakladami med 100 in 300 izvodi. Prav tako so po njegovih zamislih nastajali kiparski multipli, v posameznih primerih tudi do 1000 odlitkov.

Najbolj znana Dantejeva Božanska komedija

Verjetno najpogosteje omenjana in tudi razstavljana pa je Dantejeva Božanska komedija, serija 100 lesorezov, ki so nastajali med letoma 1951 in 1960 in ustrezajo 100 spevom slavne pesnitve. V knjižni obliki so prvič izšli leta 1963, čeprav je bil izid sprva predviden ob 700-letnici pesnikovega rojstva leta 1965. Vendar pa je naročnik, italijanska vlada, od projekta odstopil zaradi ogorčenosti javnost, da najznamenitejše literarno delo v italijanskem jeziku ilustrira Španec.

V nizu tematskih ciklov izstopajo Tauromachia (1968), Dalijevski konji (1983), Salomonova Visoka pesem (1971) in 12 Izraelovih plemen (1972). Ob serijah je nastala tudi vrsta posameznih grafičnih listov z motivi, ki niso vezani na tematske sklope ali literaturo.

Posebej plodna so bila za Dalijev grafični opus pozna 60. in zgodnja 70. leta minulega stoletja. Tedaj je med drugim nastala Biblia Sacra, ciklus 105 litografij s svetopisemskimi motivi, ki se jim je umetnik posvetil med letoma 1963 in 1969 po naročilu svojega italijanskega prijatelja in mecena Giuseppeja Albaretta.

Razstava na Gospodarskem razstavišču bo na ogled do 1. marca.

Dali (1904-1989) se je rodil v Figueresu v Španiji. Študiral je v Madridu. Leta 1927 je odšel v Pariz in se tam seznanil s Picassom in Bretonom ter nadrealističnim gibanjem. Leta 1940 je emigriral v ZDA. Leta 1948 se je preselil v Francijo.

Deli novico: