Po Židanovih besedah se morajo socialni demokrati in sindikati zavedati, da izvirajo iz istih korenin, čeprav imajo različno nalogo. "In samo, če se medsebojno podpiramo, bomo to nalogo uspešno zaključili," je dejal.

Skupna dolžnost socialnih demokratov in sindikatov po besedah Židana je, da se borijo za osnovne pravice, kot je na primer minimalna plača, in osnovne socialne postulate socialne države, pri čemer je kot enega izmed njih omenil boj proti socialni kapici.

Na konferenci tudi Semolič

Konference se udeležuje tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Dejal je, da verjame v socialno partnerstvo, ki je po njegovem mnenju močna alternativa, kako reševati težave neke družbe. A je opozoril, da pri nas stranke in sindikati premalo sodelujejo.

Po njegovih besedah so v nemškem parlamentu vsi poslanci iz vrst socialnih demokratov tudi člani sindikata, medtem ko Sloveniji po njegovih informacijah temu ni tako. "Tudi to kaže, kdo se mora komu približati - ali stranke sindikatom ali sindikati strankam. Moj odgovor je jasen: stranke se morajo približat sindikatom," je dejal.

Namesto tega pa skušajo po besedah Semoliča stranke v Sloveniji delovanje sindikatov omejevati, pri čemer je omenil spremembe referendumske zakonodaje, za katere je glasovala tudi SD. Te so po besedah Semoliča povzročile, da referenduma o pomembnejših vprašanjih skoraj ne more biti, kar se mu zdi slabo.

Glede SD in njenega sodelovanja s sindikati je opozoril, da vedno ni bilo najboljše. Ko je med letoma 2009 in 2011 predsednik SD Borut Pahor vodil vlado, po Semoličevih besedah ni želel poslušati sindikatov in je šel v sprejemanje pokojninske reforme kljub temu, da so bili sindikati proti, zato je reforma tudi padla. "Potem pa pride desnica in z njo korektno sprejmemo pokojninski zakon in zakon o delovnih razmerjih," je dejal.

O socialnem partnerstvu in odnosu med strankami in sindikati so govorili predvsem v četrtkovem in današnjem dopoldanskem delu konference. V popoldanskem in jutrišnjem delu pa bodo spregovorili še o ekonomski demokraciji kot novi paradigmi in o modernizaciji državne blaginje v 21. stoletju.