"Vsi se sprašujemo, zakaj jih je občasno več in na tem področju raziskovanja nas čaka še veliko dela, da najdemo odgovor. Moje delo je raziskovanje vpliva temperature in razpoložljive hrane na nespolno razmnoževanje polipov, kar pomembno vpliva na število meduz. Zaenkrat vemo, da je več polipov pri obali, kjer je več onesnaževanja zaradi mest, pristanišč in tudi turizma," je povedal dr. Agustíni Schiariti, priznani argentinski biolog, raziskovalec in avtor številnih del na tem področju ob svojem včerajšnjem predavanju na morski biološki postaji v Piranu Nacionalnega inštituta za biologijo.

V Piran je prišel v okviru mednarodnega sodelovanja te naše inštitucije, saj tudi slovenski raziskovalci intenzivno raziskujejo množično pojavljanje meduz kot posledico človekovega odnosa do okolja in ekosistemov. Sicer pa so o tem že avgusta govorili tudi na Fakulteti za management Univerze na Primorskem v Kopru, ko so gostili svetovno priznanega strokovnjaka za meduze, prof. dr. Shin-ichi Uya z japonske univerze Hirošima. Tako kot dr. Agustíni Schiariti se je odzval na povabilo naše vodilne raziskovalke na področju ekologije obalnih voda in morske biologije, prof. dr. Alenke Malej, ki vodi raziskovalni program na Morski biološki postaji Piran, o čemer smo že pisali.

Na vprašanje, če o meduzah človek ve že dovolj, da z njimi živimo ali pa se jim v primeru množičnejšega pojavljanja lahko zoperstavimo, Agustíni pravi: "Povsod po svetu jih še raziskujemo, ne vem pa, kaj lahko storimo, če njihov pojav eksplodira. Ena možnost je, da jih jemo. Japonci, Kitajci in v drugih azijskih državah jih že stoletja uživajo, ponekod celo kot specialiteto, saj tiste, ki so užitne, niso strupene. Z njimi bi se lahko še več prehranjevali, za to so potencial."

Masovno pojavljanje meduz ima znaten vpliv na pomembne dejavnosti ljudi, kot so ribištvo, akvakultura, obalna energetska industrija in turizem. Strokovnjaki ugotavljajo, da je naraščanje njihovega števila zelo težko, če že ne skoraj nemogoče bistveno zmanjšati, zato prizadete dejavnosti razvijajo strategije upravljanja, ki jim omogočajo sobivanje z njimi. Raziskovalci s koprske Fakultete za management tako na primer sodelujejo z raziskovalci Morske biološke postaje Piran pri razvoju študije, ki proučuje ekonomski vpliv meduz na gospodarske panoge.  

Sorodne vsebine:

Meduz ne gre podcenjevati

Globalna eksplozija meduz

Kako pravilno ravnati ob ožigu meduze?