Prvi, ki je predlagal prehod na poletni čas, je bil angleški gradbinec William Willet, a mu leta 1907 ni uspelo prepričati parlamenta. Na svetu je danes okoli 70 držav, ki uporabljajo poletni čas in dvakrat letno premaknejo uro. Rusija je poletni čas opustila leta 2011. Med večjimi državami, ki nimajo poletnega časa, je od leta 1951 Japonska, od leta 1991 Kitajska. Slovenci premikamo uro od leta 1983. EU je poletni čas standardizirala leta 1996, od leta 2000 velja evropska direktiva, ki se je ne držijo Islandci.

Leta 1908 je kot prva uvedla poletni čas Kanada, v Evropi pa Nemčija leta 1916. Ker je za vojno spretno izkoriščal poletni čas Adolf Hitler, še danes rečejo premikanju urinih kazalcev Hitlerjeva ura. Po drugi svetovni vojni so poletni čas ukinili in ga zaradi energetske krize ponovno vpeljali v šestdesetih in sedemdesetih letih.

Raziskovalci iz Kalifornije danes ugotavljajo, da se zaradi premikanja ure poraba električne energije celo povečuje. V slovenskih podjetjih, kjer proizvodnja teče 24 ur, premikanje ure nima nobenega pomena. Kot tudi ne v pisarnah in službah, kjer začnejo delovni dan šele ob 8. uri in ga zaključijo popoldne. Kdo ima torej koristi?

V Ameriki so največji zagovorniki poletnega časa podjetja, ki se ukvarjajo z rekreacijo in peko na žaru. Ameriška golfska panoga naj bi zaradi uro poznejšega zahajanja sonca letno zaslužila 400 milijonov dolarjev več.

Notranja ura, ki jo uravnava sonce, človeku narekuje, kdaj jesti, kdaj spati in kdaj se zbuditi. Telesu sporoču, kdaj sprostiti hormone za budnost, ki pospešijo presnovo, pritisk in telesno temperaturo. Sončni zahod pove, da je čas za počitek. Ali premikanje ure ogroža naše zdravje?

Na ljubljanski Medicinski fakulteti pravijo, da ne. Naš bioritem naj bi se porušil, ko se moramo prilagoditi na šest ali več ur razlike, kar običajno zaznamo pri potovanju v druge časovne pasove. Tako imenovani jet lag občutijo tudi tisti, ki delajo večizmensko delo. Slednje naj bi bilo povezano tudi z nastankom različnih bolezni, kot je rak na dojki, debelost, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in maščobe v krvi. Težava naj bi bilo prehranjevanje v času, ko naše telo pričakuje, da bomo spali.