V Kopru opozarjali na pomanjkanje samorefleksije v medijih

Slovenija

Mediji bi morali biti vir informacij, na podlagi katerih lahko sprejmemo boljše odločitve v vsakdanjem življenju, dejansko pa si z njimi zelo malo pomagamo ali pa ti celo zavirajo naše odločanje, je na predstavitvi projekta Dajmo medije v medije poudaril Domen Savič. Kot je opozoril, mediji kažejo zelo majhno pripravljenost samorefleksije.

Družbena akcija Dajmo medije v medije se je rodila kot reakcija na primer mariborskega ravnatelja, kjer je šlo med drugim za "neposrečen, tragičen poseg medijev v posameznikovo zasebnost", je spomnil medijski aktivist Savič. To je bila hkrati prelomna točka, kjer je sam ugotovil, da bi se morali začeti pogovarjati o tem, zakaj sploh imamo medije in kaj od njih pričakujemo, da bodo počeli v družbi.

Medije ljudje jemljejo kot vir informacij, na podlagi katerih bomo lahko sprejemali odločitve, dejansko pa nam mediji servirajo večinoma informacije, s katerimi si pri tem zelo malo pomagamo ali pa celo zavirajo naše odločanje. Kot primer je navedel "snežni metež stoletja", ki je pokazal, da se mediji ne zavedajo svoje vloge, da jih zelo malo ljudi pri tem popravlja ter da mediji sami kažejo zelo majhno pripravljenost samorefleksije.

Savič je bil zelo kritičen tudi do zaveze o etičnem delovanju, ki so jo nekateri mediji podpisali po samomoru mariborskega ravnatelja. "To je približno tako, kot da bi sodnik podpisal, da se bo držal ustave," je povedal in ugotavljal, da so mediji ne glede na omenjeno zavezo čez nekaj tednov v primeru umora direktorja Kemijskega inštituta ravnali povsem enako.

Mediji kot delniške družbe

Mediji se poleg tega vedno bolj obnašajo kot delniške družbe, saj niso več odgovorni javnosti, temveč lastnikom oz. tistim, ki prinašajo denar.

Drug fenomen je vse večja prisotnost mnenj in komentarjev. To načeloma ni slabo, a le dokler se zadeva ne reducira na mnenjski konflikt, v katerem "je resnica nekje vmes", dejansko pa ni več prostora za dejstva, opozarja Savič.

Sam je prepričan, da si ljudje želijo od medijev dobiti informacije, s pomočjo katerih bodo sprejemali boljše odločitve, in so za to tudi pripravljeni več plačati. Kot je dodal, se bralci le delno zavedajo svojega vpliva, saj se tiskani mediji v Sloveniji še vedno v večji meri financirajo iz naročnin kot iz oglasov.

Problematična je tudi vloga urednikov, ki so vse bolj neke vrste uradniki, ki jih bolj kot vsebina in vizija časnika zanima, da bodo prispevki dovolj dolgi in da bodo članki oddani v roku, je med drugim ocenil Savič.

Deli novico:

Eugenija, |  06 .03. 2015 ob  07: 12
ali poslušaš?

lovka na čarovnice press