V KOPRU DELILI ZNANJE ZA ZDRAVJE: Zaradi srčno-žilnih bolezni umre 40 % prebivalstva

Koper

Inštitut za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper je v sodelovanju s Splošno bolnišnico Izola ter ob podpori Mestne občine Koper danes na Titovem trgu v Kopru že sedmo leto zapored pod okriljem dogodka Znanje za zdravje organiziral dan, posvečen zdravju. Letos je potekal pod geslom Bolezni srca in ožilja – rešitev na obzorju? Med 10. in 15. uro so tako vsem občanom nudili vrsto meritev gibalnega statusa in svetovanje, v večernih urah pa bodo sledila še strokovna predavanja.

Cilj dogodka, ki letos poteka že sedmič, je prenesti znanje ljudem, je povedal direktor ZRS Koper prof. dr. Rado Pišot. "Znanje je potrebno prenesti ne samo v članke in knjige, ampak neposredno uporabnikom, da bodo znali poskrbeti za svoje zdravje, in jim predstaviti, kaj lahko naredijo za svoj boljši jutri." Ravno v ta namen so danes v središču Kopra ponujali različne brezplačne meritve in svetovanja. Vsi občani, pa tudi naključni mimoidoči, so lahko preverili, kakšna je njihova maksimalna sila mišic rok in nog, kakšno ravnotežje imajo ter si izmerili krvni tlak, glukozo v krvi in maščobno maso. 

Kot je dodal dr. Mladen Gasparini, večina parametrov, ki so jih merili danes, ni vidnih in ne bolijo, ugotovimo jih lahko le z meritvami. "Znano je, da polovica ljudi, ki ima povišan krvni tlak, teh je v Sloveniji okoli 40 odstotkov, za to sploh ne ve, da o tistih, ki imajo povišan holesterol, sploh ne govorimo – teh je v Sloveniji okoli 60 odstotkov," je pojasnil. Poleg krvnega tlaka in sladkorja so danes merili tudi izredno pomemben medicinski parameter, t. i. gleženjski indeks, ki  lahko pokaže na motnje cirkulacije v nogah. 

Ob tem je Gasparini poudaril, da večino teh testiranj ljudje ne morejo opraviti sami: "Danes obstaja veliko "internetnih strokovnjakov", ki s pomočjo interneta skušajo interpretirati določene rezultate, vendar en sam podatek ne pomeni nič. Potrebno ga je interpretirati v skladu z vsemi ostalimi rezultati in izdati posebna priporočila za nadaljnje zdravljenje. Zato je to delo potrebno prepustiti pravim strokovnjakom."

dr. Mladen Gasparini

Kljub temu da so v upadanju, zaradi srčno-žilnih bolezni danes še vedno umre 40 odstotkov prebivalstva. Glavni razlog za te bolezni pa je pomanjkanje gibanja. "Zato skušamo vsem posameznikom predstaviti njihov gibalni status: njihovo moč, ravnotežje, vzdržljivost, telesno sestavo. Vse, kar smo predstavili čez dan, bo zajeto tudi v večerna predavanja, ki bodo potekala v prostorih visokošolske institucije Alma Mater Europaea – ECM," je povedal Pišot. Ob 18. uri bodo pričeli s predavanjem s pomenljivim naslovom Kdor ne skače, je bolan?, v sklopu katerega bodo predstavili rezultate danes opravljenih meritev, sledilo bo predavanje prof. dr. Igorja Gregoriča o sodobni kardiokirurgiji in dr. Milana Hoste o kineziologiji.

prof. dr. Rado Pišot

Ravno Alma Mater Europaea, ki z letošnjim študijskim letom v Kopru nudi programa fizioterapije in socialne gerontologije, je nova pridružena članica dogodka Znanje za zdravje. Kot je dejal dr. Marko Vidnjevič, bodo v prostorih Alme Mater meritve opravljali tudi v prihodnje. Preverjali bodo predvsem telesno sestavo in različnim starostnim skupinam svetovali, kaj lahko naredijo za svoje zdravje. Skupaj bodo lahko tudi odkrivali morebitne prihodnje poškodbe.

dr. Marko Vidnjevič

Kot je bilo slišati danes, je največji povzročitelj srčno-žilnih bolezni gibalna neaktivnost. Pri tem pa se moramo zavedati predvsem, da sedenje škodi. Potrebno se je veliko gibati, a še pomembneje je, da malo sedimo. "Kar dobrega z gibanjem narediš za svoje telo, s sedenjem pokvariš," je za konec dodal dr. Boštjan Šimunič z Inštituta za kineziološke raziskave.

Deli novico: