V IZOLI ZA ČISTEJŠE MORJE: Upravljavci zavarovanih območij o izzivih na Mediteranu

Izola

Izola je pred dnevi gostila regionalno delavnico o problemu onesnaženja Sredozemskega morja, ki so se je udeležili upravljavci morskih zavarovanih območij z vseh obal Sredozemlja. Slednje je namreč eno najbolj onesnaženih morij na svetu, morska zavarovana območja pa so lahko gonilna sila pri reševanju tega problema.

Štiridnevno delavnico je organiziralo združenje upravljavcev sredozemskih morskih zavarovanih območij MedPAN v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave in Krajinskim parkom Strunjan ter ob pomoči slovenskega društva za morske sesalce Morigenos.

Kot so ob delavnici zapisali v omenjenem društvu, je Sredozemsko morje eno najbolj onesnaženih morij na svetu, pri čemer kar 80 odstotkov morskega onesnaženja izvira iz človeških aktivnosti na kopnem. V tem delu sveta onesnaženje izvira predvsem iz komunalnih odpadkov, komunalnih odpadnih vod in industrijskih izpustov. Morski odpadki, predvsem plastika, pomenijo eno najhitreje rastočih groženj za zdravje Sredozemlja.

Onesnaženje prihaja tudi neposredno z morja, z emisijami in odpadki iz ladij, onesnaženji iz akvakulture in ribiške industrije ter tveganji onesnaženja z iskanjem in eksploatacijo plina in olja. Kljub iniciativam in uredbam na različnih ravneh v zadnjih letih onesnažila, kot so organske spojine, nutrienti, težke kovine, obstojni organski polutanti ali morski odpadki, še vedno resno ogrožajo morske in obalne ekosisteme ter z njimi povezane ekonomske aktivnosti, kot sta ribištvo in turizem.

Jadransko-jonska makroregija v tej sliki ni izjema. Nedavna raziskava Svetovne organizacije za varstvo narave WWF je pokazala zeliko veliko verjetnost, da regija ne bo dosegla dobrega okoljskega stanja do leta 2020 za osem od 11 deskriptorjev evropske morske strategije. Slovenija se v najsevernejšem delu te regije spoprijema z izzivi vseh morskih zavarovanih območij na tem območju, pri čemer se problema onesnaževanja ne more reševati v osami, ugotavljajo v Morigenosu.

Pri tem so navedli mnenje Roberta Turka iz zavoda za varstvo narave, da so morska zavarovana območja lahko gonilna sila pri reševanju problema onesnaženja morskega okolja.

Upravljavci morskih zavarovanih območij in pomembni deležniki morajo tako delati skupaj za implementacijo integriranih ukrepov upravljanja na prostorski, sektorski in upravljavski ravni območij.

Po mnenju predsednice MedPAN Puri Canals so prav morska območja "ključna pri morskem prostorskem planiranju in procesih integriranega upravljanja obalnih območij". Če želimo učinkovito odpravljati onesnaženje, pa je treba njihovo integracijo v teh procesih okrepiti v celotnem sredozemskem bazenu, so še zapisali v društvu Morigenos.

Regionalno delavnico so to pot združili z vmesno konferenco ACT4LITTER. Gre za projekt sredozemskega Interreg programa, ki ga financira EU in ki stremi k izboljšanju sledenja morskih odpadkov v sredozemskih morskih zavarovanih območjih z razvojem učinkovitih ciljnih ukrepov.

Deli novico:

ZA ČISTEJŠE MORJE |  03 .12. 2017 ob  21: 41
Obala za čistejše morje !
Nakladanja |  03 .12. 2017 ob  17: 25
Nobeden od teh naravovarstvenikov z g.Turkom na čelu se ni dotaknil vročega krompirja o ribolovu v rezervatih Sečovlje in Strunjan,ki so tudi zaščitena območja in v katerih sam minister Židan poziva ribiče na izlov rib v teh območjih.Mislim,da bi posamezniki,ki zasedajo delavna mesta v Zavodu za Varstvo Narave morali storiti kaj več kot podajati svoja mnenja,ker čisto morje brez rib in ostalih organizmov v njem ne koristi nobenemu isto kot čist gozd brez živali v njem.
malosutra |  03 .12. 2017 ob  14: 56
Izola gosti naravovarstvinike za čistejše morje obenem pa sredi zaliva pred občino črpa fekalije v morje.
To kar se gredo te naši naravovartsveniki iz pirana je eno samo metanje peska v oči.Vsaki dan hodijo mimo, ukrepajo pa nič.
SRAMOTA