V vseh istrskih občinah narašča število prejemnikov denarne socialne pomoči, ugotavljajo v lokalnih centrih za socialno delo. Redno denarno socialno pomoč tako prejema prek 2000 oseb, mednje pa se poleg brezposelnih uvrščajo tudi družine, ki imajo lasten dohodek, vendar ta ne zadošča za kritje vseh življenjskih potreb.
V ISTRI ŠTEVILO PREJEMNIKOV SOCIALNE POMOČI NARAŠČA: Poleg brezposelnih tudi družine, ki imajo lasten dohodek
Obala
Na območju Mestne občine Koper in občine Ankaran beležijo med 1300 in 1500 prejemnikov redne denarne socialne pomoči, so za STA pojasnili v Centru za socialno delo (CSD) Koper. Ta številka sicer niha iz meseca v mesec, pri tem pa je treba upoštevati, da je upravičencev več, saj so med njimi tudi zakonec in otroci. Upoštevajoč, da je v obeh občinah okoli 54.000 prebivalcev, delež prejemnikov pomoči znaša okoli tri odstotke prebivalstva.
Podoben odstotek beležijo tudi v piranski občini, ki ima okoli 18.000 prebivalcev. Kot so navedli v CSD Piran, denarno socialno pomoč v njihovi občini trenutno prejema skupno 531 oseb, kamor pa so vštete tako samske odrasle osebe kot otroci, kjer gre za družine.
Izolska občina šteje okoli 16.000 prebivalcev, po zadnjih podatkih CSD Izola so decembra izplačali 378 rednih denarnih socialnih pomoči.
V vseh naštetih občinah centri za socialno delo sicer opažajo naraščanje števila prejemnikov oz. upravičencev do tovrstne oblike pomoči. V Izoli so tako lani zabeležili 1507 upravičencev v primerjavi s 1331 upravičenci v letu 2015. Trend naraščanja števila prejemnikov pomoči v zadnjih letih opažajo tudi v Kopru. Da potreba po tovrstni pomoči narašča, opažajo tudi v Piranu, kjer se je število prejemnikov pomoči lani glede na leto 2015 povečalo za 14 odstotkov.
Pri večini upravičencev do denarne pomoči gre za brezposelne osebe ali družine, v katerih pa je zaposlen le eden od staršev, ta pa prejema nizke dohodke, je skupna ugotovitev istrskih centrov za socialno delo. "Tudi pri tistih parih ali družinah, ki imajo lasten dohodek, to ne zadostuje za kritje vseh osnovnih življenjskih potreb," pri tem opozarjajo v CSD Koper.
Zagovornik globalizacije nisem, niti nisem zagovornik multikulti. Če pa se že to ma namen zgodit oz. se dogaja, potem pa naj tisti, ki emigrirajo tudi spoštujejo kulturo tistih kamor so emigrirali!!!
Pa še dodatno pojasnilo, naš Zakon o tujcih mora in je usklajen s celim kupom mednarodnih sporazumov. Zdaj pa tako, tebi in tebi enakim, ČE si podpornik EU in odprtih mej (jaz sicer nisem, samo za pojasnilo), mislim da nimaš prav veliko tehtnih argumentov za se bunit.
In evo prilagam 1. člen Zakona o tujcih, samo za ponazoritev s koliko mednarodnega sranja mora bit v skladu. UPAM DA SI RAZUMEL!
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se določajo pogoji in načini vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji.
(2) Ta zakon vsebinsko povzema naslednje direktive in sklep Evropske unije:
- Direktivo Sveta 2001/40/ES z dne 28. maja 2001 o medsebojnem priznavanju odločitev o izgonu državljanov tretjih držav (UL L št. 149 z dne 2. 6. 2001, str. 34);
- Direktivo Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb člena 26. Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L št. 187 z dne 10. 7. 2001, str. 45);
- Direktivo Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L št. 328 z dne 5. 12. 2002, str. 17);
- Direktivo Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L št. 251 z dne 3. 10. 2003, str. 12);
- Direktivo Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44);
- Direktivo Sveta 2003/110/ES z dne 25. novembra 2003 o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti (UL L št. 321 z dne 6. 12. 2003, str. 26);
- Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);
- Direktivo Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL L št. 261, 6. 8. 2004, str. 19);
- Direktivo Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L št. 375, 23. 12. 2004, str. 12);
- Direktivo Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L št. 289, 3. 11. 2005, str. 15);
- Direktivo Sveta 2008/115/ES z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 348, 24.12.2008, str. 98), vključno z Skupnimi smernicami o varnostnih določbah za skupne odstranitve po zračni poti, priložene Odločbi Evropskega sveta 2004/573 z dne 29. aprila 2004 (UL L št. 261/5, 6. 8. 2004, str. 5);
- Direktivo Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155, 18.6.2009, str. 17);
- Direktivo 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168, 30.6.2009, str. 24);
- Direktivo 2011/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembah Direktive Sveta 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite (UL L št. 132/1,19. 5. 2011, str. 1);
- Direktivo 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343, 23. 12. 2011, str. 1);
- Sklep Sveta 94/795/PNZ z dne 30. novembra 1994 na podlagi člena K.3(2)(b) Pogodbe o Evropski uniji o skupnem ukrepu o olajšavah za potovanje za učence iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v državi članici (UL L št. 327 z dne 19. 12. 1994, str. 1).
(3) S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
- Uredbe Sveta (ES) 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajajo države članice (UL L št. 385, 29. 12. 2004, str. 1);
- Uredbe Sveta (ES) 539/2001/ES z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L št. 81, 21. 3. 2001, str. 1);
- Uredbe Sveta (ES) št. 562/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (UL L št. 105, 13. 4. 2006, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Zakonik o schengenskih mejah);
- Uredbe Sveta (ES) št. 380/2008 z dne 18. aprila 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L št. 115, 29. 4. 2008, str. 1);
- Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L št. 243, 15.9.2009, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Vizumski zakonik);
- Uredbe (EU) št. 265/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z gibanjem oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje (UL L št. 85, 31. 3. 2010, str. 1).
kako je lepo biti glup
še dobro da si na volitvah izbiramo levake ker če bi izbirali desne bi nas kapitalisti v svojih podjetjih samo izkoriščali
@morto di fame povej na koga naslavljaš svojo zahtevo, ker če jo naslavljaš na oblast moraš vedet da je to oblast na volitvah nekdo izbral; če pa jo naslavljaš na kapitaliste moraš vedet da so zbežali ker jih nihče ni maral
še dobro da veljajo Darwinovi zakoni in bo ta butast leni narod izumrl tako kot so stari Rimljani
Ker kot je spodaj napisal nekdo, pride najprej oče, pol pa cela familija do 3. kolena! In država jih podpira s socialami, stanovanji, subvencijami itd.....samo, da imajo svojo volilno bazo in da ne razočarajo borke Tanje Fajon in socialistov!
In da ti bo malo lažje bom napisal tudi, da se je število povečalo tudi zaradi slabega vodenja države (gospodarstvo, politika,...), osebni dohodki in pokojnine, ki so premajhne za to, da bi vsi živeli nad in ne pod pragom revščine.