Vsem obiskovalcem gora na PZS svetujejo, naj razmere preverijo, še preden se odpravijo na pot. Če ugotovijo, da so razmere prezahtevne, naj si izberejo kakšen bolj enostaven cilj, je za STA povedal generalni sekretar PZS Matej Planko.

V visokogorju je v zadnjem obdobju zapadlo že kar nekaj snega, zato je za ture na višje vrhove že potrebna zimska oprema. Od obiskovalcev takšne razmere zahtevajo tudi določeno znanje o obiskovanju gora v zimskem času, še dodaja Planko.

Zimski seznam opreme gornika bistveno daljši od poletnega

Od razmer v gorah je odvisen tudi seznam opreme, potrebne za varnejšo pot. Je pa ta seznam za zimsko turo bistveno daljši, kot če se v gore podajamo poleti. Kot je navedeno na spletnih straneh PZS, osnovno opremo za enodnevno lahko snežno turo med drugim sestavljajo spodnja majica z dolgimi rokavi, dolge spodnje hlače, primerne nogavice, dolge pohodniške hlače, jopa ali pulover, vetrne hlače in jakna, gamaše, kapa, rokavice iz flisa ali volne, protektorji in rezervna oblačila ter pohodni čevlji.

V zimskih vzponih seveda ne smejo manjkati dereze, cepin in drugi pripomočki, med njimi plazovna žolna, lopata in sonda. Tudi pozimi naj imajo pohodniki pri sebi prvo pomoč, čelno svetilko, zaščitna očala, kremo za sončenje, zemljevid in kompas, primerno količino malice in brezalkoholne pijače ter vrečko za smeti. V nahrbtnik sodi tudi prenosni telefon, ljubitelji fotografije pa naj ne pozabijo fotoaparata.

V zimskem času naj pohodniki preverjajo zlasti stanje snežne odeje in nevarnost plazov

Da bi se gorniki zadovoljni in zdravi vrnili v dolino, naj svoj korak usmerjajo premišljeno, svetujejo na PZS. Dokler nimajo izkušenj in znanja, naj se na poti v gore pridružijo izletom planinskih društev ali usposobljenih oseb.

Svoje poti v gore naj pohodniki načrtujejo, v načrtu pa opredelijo čas za trajanje hoje in počitka, čas za malico in za povratek. Nekaj časa naj bo vedno tudi v rezervi. Planinske cilje naj izbirajo postopno po pravilu od lažjega k težjemu.

O predvideni poti, cilju in razmerah na tej poti naj pridobijo čim več možnih podatkov, denimo o višinski razliki, o razmerah na poti, o zahtevnosti in trajanju poti ter o odprtih kočah oz. bivakih na poti. Pozorno naj prisluhnejo tudi vremenskim razmeram in napovedi. V zimskem času naj se še posebej pozanimajo o stanju snežne odeje in o stopnji nevarnosti plazov.

Po četrtkovih podatkih agencije za okolje je sicer nevarnost snežnih plazov v slovenskih gorah večinoma prve stopnje oz. majhna. Le v visokogorju nad nadmorsko višino okoli 2300 metrov je zmerna oz. druge stopnje po evropski petstopenjski lestvici. Na Kredarici je snežna odeja debela že skoraj en meter.

Če gorniki potrebujejo pomoč zase ali za koga drugega in so v bližini odprte planinske koče, naj se o nadaljnjih potrebnih korakih posvetujejo z oskrbnikom. Če to ni mogoče, pa naj podatke o težavah posredujejo na številko 112. Ob tem na PZS opozarjajo, da slovenski gorski svet ni v celoti pokrit s signalom mobilnih telefonov in radijskih postaj.