Kot so zapisali v galeriji, je v kontekstu razstave pomemben umetnikov zapis iz leta 1962, ko je razmišljal: "Vse življenje sem hodil svoja pota. Sistematično delal po Primorskem, in moja največja želja je, da bi dokončal, kar sem začel. Namenil sem se v Izolo. In tam, v Gregorčičevi ulici, stoji majhna, 461 let stara hišica, ki bi jo preuredil v galerijo, v kateri bi bila moja najboljša dela. Ne zase, po smrti bi jo prepustil občini oziroma javnosti."

Tone Kralj sodi v prvo deseterico najpomembnejših slovenskih likovnikov 20. stoletja, ob izpostavljeno poudarjeni slovenskosti, pa ga je mogoče postaviti v sam vrh te lestvice. Njegovo delo se je pod začetnim vplivom secesije, simbolizma oziroma ekspresionizma izpeljalo v specifično formovno vsebinsko likovno maniro, ki je na poseben način opredeljevala slovenski nacionalni karakter, je ob razstavi zapisal likovni kritik Dejan Mehmedović.

Opremil več deset cerkva po Primorski

Kljub temu, da je veliko deloval na območju Primorske, pa se njegova umetnost ne odraža preveč primorsko in ostaja odmaknjena od lahkotnosti in barvne sproščenosti značilnega mediteranskega štiha, saj jo vseskozi bremeni avtorsko idejno izpolnjevanje umetniškega kreda, ki ni neposredno povezan z obmorskim prostorom, ampak usmerjen v širšo identiteto slovenskosti.

Po Primorski je Kralj opremil več deset cerkva, kjer je ljudem približal svojo umetnost slovenskega sloga s številnimi nabožnimi oltarnimi podobami in stenskimi poslikavami. Poslikav primorskih cerkva se je po besedah umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja loteval vse bolj iz nacionalnega nagiba, saj je bila na Primorskem pod Italijo slovenska beseda prepovedana in jo je zato želel nadomestiti s slovensko sliko.

V svojem ateljeju v Izoli je bil prisoten od začetka 60. let, pa do smrti leta 1975. Ker pa mu takratna izolska oblast ni znala prisluhniti, je sprejel ponudbo iz Kostanjevice na Krki, kjer je postavil na ogled pregledno zbirko svojih del.

Na razstavi predstavljena slika Rapallo je last Pokrajinskega muzeja Koper, serija grafik pa last Občine Izola. Verjetno so dela pristala v teh zbirkah ravno v obdobju avtorjevega bivanja v Izoli.