Ustavno sodišče je odločilo, da se zadeve dodelijo drugemu sodniku Okrajnega sodišča v Ljubljani v novo odločanje.

Ugotovilo je, da že prvostopenjsko sodišče iz vseh ugotovljenih dejstev zgodovinskega dogodka ni izluščilo tistih dejstev o ravnanju pritožnikov, ki omogočajo zanesljivo sklepanje o obstoju zakonskih znakov "sprejem" oziroma "dajanje" obljube nagrade. "Ker sodišče ni ravnalo v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz načela zakonitosti v kazenskem pravu, Višje sodišče in Vrhovno sodišče pa teh kršitev nista odpravili, je Ustavno sodišče vse sodbe razveljavilo zaradi kršitve prvega odstavka 28. člena ustave," so pojasnili na Ustavnem sodišču. Omenjeni člen sicer govori o tem, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in zanj predpisal kazni še preden je bilo dejanje storjeno.

Ustavno sodišče je v odločbah tudi poudarilo, da sta sprejem (obljube nagrade) oziroma obljuba (nagrade) samostojna znaka kaznivih dejanj, na obstoj katerih ni dopustno avtomatično sklepati iz obstoja drugih znakov kaznivega dejanja. "Gre za objektivna znaka kaznivega dejanja, ki pomenita izvršitveno dejanje in ju je mogoče konkretizirati samo z ravnanjem storilca, ki mora biti v zunanjem svetu zaznavno," menijo ustavni sodniki. Če ravnanja, ki pomenijo neposredno uresničitev sprejema oziroma obljube nagrade, niso zaznana, pa je treba v sodbi konkretizirati ravnanja storilca, ki lahko v okoliščinah danega primera logično in izkustveno zanesljivo utemeljijo, da je bila izražena volja za dajanje obljube nagrade oziroma za njen sprejem.

Ustavni sodniki so ugotovili tudi, da je bila Janši kršena pravica do nepristranskega sojenja, saj je pri sojenju na Vrhovnem sodišču sodeloval njegov predsednik Branko Masleša, ki je v javnem govoru, v katerem se je odzval na napade na sodstvo, kritiziral tudi ravnanje pritožnika. "Ustavno sodišče je poudarilo, da ne gre oporekati možnosti predsednika Vrhovnega sodišča, da se kot najvišji predstavnik sodne veje oblasti in vseh sodnikov oglasi v primerih, ko meni, da je treba sodstvo zaščititi pred napadi nanj. Vendar če se pri tem kritično odzove na izjave konkretnega obsojenca, to lahko kasneje pri sojenju vzbudi dvom o videzu njegove nepristranskosti, če sodeluje pri odločanju o njegovem pravnem sredstvu zoper pravnomočno sodbo. Tu ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti predsednika Vrhovnega sodišča, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča zaradi utrjevanja zaupanja javnosti v nepristranskost sojenja v posamezni zadevi," so izpostavili v tiskovnem sporočilu.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo soglasno, pritrdilni ločeni mnenji pa sta podala sodnica Jadranka Sovdat, ki se ji je pridružil Miroslav Mozetič, in Mitja Deisinger. Sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju izločen.

Janšo, Krkoviča in Črnkoviča je ljubljansko okrajno sodišče 5. junija 2013 spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo je obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Sodbe je aprila lani potrdilo višje sodišče, vrhovno pa je novembra zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti.

Vsi so zato pristali v zaporu na Dobu, Janša junija lani, Krkovič julija, Črnkovič pa oktobra, a je ustavno sodišče 12. decembra ugodilo Janševemu predlogu, naj se do končne odločitve začasno zadrži izvršitev sodbe, in ga izpustilo na prostost. Za začasen izpust sta prosila tudi Janševa soobsojena, Krkovič in Črnkovič, a so ustavni sodniki njuni prošnji zavrnili.

V pritožbah je trojica dosedanjim odločitvam sodišč očitala več kršitev ustave, od kršitve enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva, domneve nedolžnosti, načela zakonitosti v kazenskem postopku do načela pravnega jamstva oziroma pravice do obrambe.

Janševa obramba je ob vložitvi pritožbe pričakovala, da jim bo ustavno sodišče "zaradi več kot očitnih kršitev" ugodilo in dosedanje sodbe razveljavilo. To se je tudi zgodilo, a je ustavno sodišče hkrati zadevo vrnilo na prvostopenjsko sodišče.

Trojica ima zdaj vnovič status obtoženih in ne več obsojenih

Ob tem pa se je pojavilo vprašanje, ali bo zadeva sploh dočakala končni razplet, saj naj bi zastarala avgusta letos. Nekateri so sicer opozorili, da bi lahko obveljale tudi določbe zadnje različice kazenskega zakonika, po katerih zadeva zastara čez dve leti. A pravniki, ki so se doslej o tem javno izrekli, zagovarjajo letošnje zastaranje. Po besedah Črnkovičevega zagovornika Jožeta Hribernika se je za avgustovsko zastaranje zavzel tudi sodnik Deisinger v ločenem mnenju.