Težišče Zadravčevih raziskav in analiz so bila obdobja novejše slovenske književnosti od moderne naprej. Vse tri literarne zvrsti in literarno kritiko je preučeval kot izraz in sintezo umetnikovih osebnosti in družbenozgodovinskih danosti. Posebne poudarke je namenjal umetnosti Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Slavka Gruma, Ivana Preglja, Franceta Bevka, Cirila Kosmača, Miška Kranjca in Prežihovega Voranca v ustreznem evropskem literarnem kontekstu.

Njegove študije zajemajo tudi ekspresionistično liriko, prozo in dramatiko, teorijo realizma po moderni, novejšo literarno kritiko, slovenski roman 20. stoletja in slovensko zamejsko literaturo. Podpisal se je pod številna dela in objavil več kot 300 znanstvenih razprav, študij in člankov doma in v tujini, je navedeno na spletni strani SAZU.

Za svoje delo je bil Zadravec večkrat nagrajen. Leta 1980 je bil med drugim odlikovan z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki, leta 1997 pa s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije, piše na spletni strani SAZU.

Pot ga je iz Prekmurja odnesla v Ljubljano

Franc Zadravec se je 27. septembra 1925 rodil v Stročji vasi pri Ljutomeru. Leta 1947 je maturiral na gimnaziji v Murski Soboti, leta 1952 pa diplomiral iz slovenistike in rusistike na ljubljanski Filozofski fakulteti Leta 1962 je doktoriral s tezo Miško Kranjec 1908-1935.

Gostujoči profesor v tujini

Leta 1957 je postal asistent na slavistiki, nato pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani deloval sprva kot docent, nato pa je na fakulteti delal kot profesor. Kot gostujoči profesor je predaval na tujih univerzah v Novem Sadu, Celovcu, Trstu, Innsbrucku, Regensburgu, Berlinu. Redni član SAZU je postal leta 1983.

Zadravec je umrl v nedeljo v Gornjem Gradu v starosti 90 let. Novico o njegovi smrti je bila v torek uradno objavljena na spletni strani SAZU, ob napovedi petkove žalne seje.