Izvršilni odbor ECB se tako že nekaj časa ukvarja z usodo večjih evrskih bankovcev, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal Draghi. "Želimo iti v spremembe, a te želimo izpeljati na nadzorovan način," je pojasnil in v isti sapi dodal, da odločitve o tem vprašanju še ni.

Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) medtem navaja, da obstajajo konkretni načrti za umik bankovca za 500 evrov. Odločitev o tem bo na vsak način v rokah sveta ECB kot osrednjega organa denarne politike v evrskem območju. Glavno besedo bodo tako imeli guvernerji nacionalnih centralnih bank. Predsednik nemške Bundesbank Jens Weidmann po poročanju dpa nad tem ni navdušen.

V ECB so sicer za nemški časnik zapisali, da o usodi evrskih bankovcev višjih denominacij potekajo tehnični pogovori. "Odprto je še vprašanje, kako takšno odločitev sprejeti in komunicirati na najboljši način," so dodali.

Boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu

Glavno vodilo pri morebitnem umiku najbolj vrednega evrskega bankovca iz obtoka je argument, da bi to prispevalo k okrepitvi boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, kjer so gotovinske transakcije pogoste. S tem v zvezi se pojavljajo tudi pozivi k umiku bankovca za 200 evrov.

A mnenja glede tega še zdaleč niso enotna. Weidmann se je tako v nedavnem pogovoru za FAZ vprašal, ali bi bilo kriminalnih dejanj res manj, če bi iz obtoka umaknili petstotaka. Prav tako ni prepričan, da pri boju proti terorizmu in kriminalu bistveno pomagajo omejitve gotovinskega poslovanja. Gotovinske transakcije so v Sloveniji na primer omejene na 5000 evrov, o uvedbi te zgornje meje pa razmišljajo tudi v Nemčiji. Še strožja so določila v Italiji in Franciji.

Nasprotniki takšnih rešitev opozarjajo, da se s tem potrošnikom povzroča nevšečnosti in da so kriminalci in teroristi tako ali tako že našli tudi nove, tehnološko naprednejše oblike pretakanja denarja.