"Umazanega denarja se raje ne pere doma. Bolje je zapustiti državne meje in stroga italijanska pravila na tem področju. Pa saj ni treba daleč, takoj za mejo s Slovenijo se namreč lahko zaneseš na Novo Kreditno banko Maribor - banko, ki naj bi jo nekateri italijanski državljani uporabljali za nezakonite transakcije, ki 'dišijo' celo po mafiji," med drugim navaja prispevek, pod katerega so se podpisali Cecilia Anesi, Gabriele Criuciata in Giulio Rubino.

Italijanske stranke so bančne račune pri Novi KBM uporabile za transakcije z denarjem, pogosto izvirajočim iz kaznivih dejanj, kot sta davčna utaja in zloraba oblasti, lahko tudi kot rezultat hudih kaznivih dejanj, povezanih z organiziranim kriminalom, so po navedbah časnika ugotovili inšpektorji Banke Slovenije, ki so konec leta 201 opravili celovit pregled poslovanja Nove KBM.

Italijanski časnik na svoji spletni strani objavlja tudi kopijo naslovnice zaupnega internega zapisnika o omenjenem celovitem pregledu, ki jo je, kot pojasnjuje, dobil zahvaljujoč italijanskemu centru za raziskovalno novinarstvo Irpi in slovenskemu tedniku Mladina, ki sta kopijo prejela od žvižgača.

V Banki Slovenije so danes za STA potrdili, da so v obdobju od leta 2014 do 2016 v Novi KBM opravili pregled na področju pranja denarja in financiranja terorizma. Ugotovitev in odzivnosti banke med pregledom pa ne morejo komentirati, saj so podatki in informacije, ki jih Banka Slovenije pridobi ali izdela pri nadzoru nad posamezno banko, zaupne narave. Pojasnili so še, da Banka Slovenije po opravljenem pregledu v skladu z zakonodajo o svojih ugotovitvah ter izdanih ukrepih obvešča urad za preprečevanje pranja denarja.

Italijanske stranke, ki so jih pri centru Irpi povprašali o sumljivih poslih, te sicer zanikajo. "Pojasnjujejo, da so se za odprtje računa v Sloveniji odločili, ker je da je to ugodno in le korak od meje, a po mnenju inšpektorjev slovenske centralne banke naj bi obstajal pravi pravcati vzorec, ki so ga poimenovali "italijanska tipologija," piše časnik.

Denar naj bi se na računih Nove KBM znašel le za kratek čas, nato pa so ga dvignili v gotovini ali pa prenesli na druge račune podjetij, za to priložnost odprtih v Sloveniji, katerih edina vloga je bila skrivanje denarja pred italijansko davkarijo in policijo, še pojasnjuje Il Sole. Podjetja so tako odpirali v bližini meje, denimo v Sežani in Šempetru pri Gorici.

Kot dodaja, je banka letu 2014 sicer dobila interno pooblaščenko za preprečevanje pranja denarja Vesno Rožanc, ki je pripravila jasno poročilo in ga predala vodstvu banke. V njem naj bi analizirala nit sumljivih bančnih operacij med oktobrom in marcem 2014 ter predlagala smernice za delovanje v skladu z zakonodajo.

"A namesto da bi sledilo njenim nasvetom, jo je vodstvo - takrat je banko vodil Aleš Hauc - odstavilo s položaja in za zadevo zadolžilo vodjo internega oddelka za varnost, nekdanjega agenta Sove Primoža Britovška. Ta je dosegel, da so Rožančevo odpustili, in pokopal njeno poročilo. Interese tujih strank je bilo treba zaščititi brez 'če' in 'toda'," dodaja časnik.

Resnico naj bi razkrili šele inšpektorji Banke Slovenije, ki so po sumljivem zaprtju pisarne Rožančeve preiskali Novo KBM in odkrili tudi njeno poročilo. Britovšek naj bi jim pozneje priznal, da ga je skril, ker naj bi bilo preveč kompromitirajoče. Pri podrobnejši preiskavi so nato ugotovili, da je vodstvo banke leta 2013 sklenilo, da od strank ne bodo zahtevali potrdil o izvoru denarja, češ da bi to "škodilo komercialni dejavnosti". Seveda so se izognili tudi kakršnemukoli obveščanju vladnega urada za preprečevanje pranja denarja, dodaja Il Sole.

V vzorcu računov stotih strank, od tega 71 fizičnih in 29 pravnih, ki so jih inšpektorji preverili, je bilo tudi 29 italijanskih. Številni imetniki teh računov so med januarjem in novembrom 2014 dvigovali zajetne vsote gotovine. Skupni znesek dvigov je dosegel 2,8 milijona evrov, banka pa je to dopustila brez vsakršnega nadzora, opozarja časnik.

Poimensko navaja tudi nekatere od spornih italijanskih strank, med njimi videmskega politika iz vrst Severne lige ter podjetnike iz Kalabrije, Benetk in Vicenze. Med njimi so tudi taki, ki so italijanskim davčnim organom že znani zaradi poneverb. Enega od njih, Luigija Cecchija, tožilstvo v Vicenzi tako preiskuje zaradi domnevne poneverbe v višini več kot milijarde evrov. Od lanskega oktobra je v priporu zaradi utaje davkov prek t.i. davčnega vrtiljaka. Pri Novi KBM je Cecchi v opazovanem obdobju dvignil skoraj pol milijona evrov gotovine.

Na zahtevo Banke Slovenije bi morala Nova KBM do 31. decembra 2015 odpraviti nepravilnosti in prijaviti vse morebitne pojave v slogu italijanske tipologije, navaja časnik. "A omenjeni datum mine brez revolucij, zato centralna banka odredi novo inšpekcijo, v kateri 107 tveganih strank in nove nepravilnosti".