Pred šestimi desetletji so v Kopru zagnali tovarno, ki bi po prvotnem planu morala stati v Sežani. Kratica Tomos pomeni prav Tovarna motorjev Sežana. A splet okoliščin je nanesel, da se je vse skupaj zgodilo prav v Kopru. To je bila zgodba o uspehu.
Stevo Vujić ob predhodnici legendarne izvenkrmne "štirke"
"Zavedati se moramo, da je v Tomosu na njegovem vrhuncu delalo 3.000 oseb, skupno v vseh letih od nastanka pa 25.000. K temu moramo prišteti še vse družinske člane, ki so bili tako ali drugače vezani na to podjetje. Tako šele zaznamo prave razsežnosti Tomosa, ki je tovarne odpiral v Gani in na Nizozemskem, svoje motorje pa prodajal po vsem svetu," nam je povedal Stevo Vujić, ljubitelj Tomosov, ki se je zakopal v arhive tovarne in je trenutno eden največjih poznavalcev nekdanjega giganta.
Motorji so bili način življenja. Vsi, ki si niso mogli kupiti avta, so naokoli "letali" z motorji. Cele generacije države so švigale, pod seboj pa imeli nacionalni ponos – Tomos. Prav tej legendi bo posvečena razstava, ki jo pripravljajo zanesenjaki, ljubitelji tehnološke dediščine v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergej Mašera v Piranu.
Pomemben tudi morski program
Tudi ta obeležuje 60 let delovanja, hkrati pa je pomorski razvoj tekel z roko v roki s Tomosom. Ne le dvokolesa, kmalu je koprska tovrna začela izdelovati izvenkrmne motorje. Legendarna “štirka” se je najbolje obnesla in postala pravi "hit". Čeprav so program opustili že leta 1998, lahko mnoge še danes srečamo na barkah v mandračih. Pa ne le pri nas, ampak vzdolž celega Jadrana in najbrž tudi širše.
Motorje, tiste na dveh kolesih, pa restavrirajo številni. Vse skupaj postaja pravi hobi, največjo zbirko pa ima najbrž Jan Vukelič, o katerem smo na Reginalu že pisali. Restavratorstva starih Tomosov se je navzel od strica, njihova zbirka pa sedaj šteje zavidljivih 80 motorjev, od tega je dobra polovica že povsem restavriranih.
Tomaž Kanduč
Tomos danes zgodba o uspehu, a daleč od nekdanjega blišča
Poznavalci radi povedo, da je Tomos imel preveč kakovostne izdelke, ki so potrebovali zelo malo servisiranja in so bili tako rekoč večni. In prav zaradi kakovosti izdelave je nato zastal razvoj. Razpad države in tudi politično-kapitalski interesi so zdesetkali družbo. Ta v okviru Hidrie danes zaposluje 30 delavcev, ki mesečno izdelajo od 500 do 700 mopedov, večinoma za tuje trge. "Doma prodamo le 10 odstotkov, veliko izvažamo v zahodno Evropo in trge nekdanje Jugoslavije, prisotni smo na vseh pomembnejših trgih dvokoles," nam je pojasnil direktor Tomosa Tomaž Kanduč.
So bili pa z Matuljo tudi uspešni. Škoda, da tega niso znali prav unovčit.
Verjamem le tistim, ki se v Koper pripeljejo izven mesta, nekateri celo iz zelo oddaljenih krajev, takim pa bi ZGRADILA OZIROMA DOVOLILA BREZPLAČNO PARKIRANJE AVTOMOBILA OB MESTNEM JEDRU!
Za vozače iz neposredne okolice Kopra pa naj ostane tako kot je. Parkirnih mest je zagotovo dovolj.
stopili skupaj, zasnovali in uspešno tržili še danes popularno prevozno sredstvo. Iskrene čestitke tudi vsem tistim delavcem, ki so marljivo delali, soustvarjali ta uspeh. Vse najboljše Tomosovemu mopedu, naj še dolgo živi in bo v ponos vsem, ki so "krivi" za to, da je nastal. Bravo.
naj raje malo pove kako sestavljajo mopede, s kaksnimi kosi, cigavimi, kvaliteta se sploh se upošteva?? kaj pa kupci? trgovine in servisa ni vec od zacetka slovenije...torej kam naj se obrnejo kupci, lastniki mopedou...
mislim...preko medijev se hvali oz laze da je vse ok in obeta se bolje...po drugi strani pa je resnica čisto nekje drugje...
a ne gospod Kanduc vestna partnerica (v vseh pogledihh) N.K. ..
hahaha.....ZAJEDALCI!!!