Dobro poznavanje sebe je po njenih besedah temelj, na katerem lahko gradimo v vse smeri. Žnidaršičeva je poudarila, da študente in diplomante na poti graditve lastne kariere ustavlja prav to, da ne znajo odgovoriti na vprašanja, kaj želijo, kaj jih zanima.

Prav te odgovore pa je na današnji delavnici iskalo okoli 15 študentov z različnih ljubljanskih fakultet. Nekateri končujejo študij na prvi stopnji, drugi že magistrski študij, vsi pa se že zdaj pripravljajo na vstop na trg dela in izbiro prvega poklicnega izziva.

Študenti od delavnic pričakujejo predvsem koristne informacije za iskanje zaposlitve

Sara Jakša končuje študij poslovne informatike na ljubljanski ekonomski fakulteti. "Od kariernih delavnic pričakujem, da se mi bo razjasnilo, kaj želim v življenju početi, ker imam nekaj želenih področij, pa vem, da na vseh ne bom mogla delati istočasno," je povedala za STA. Upa, da bo dobila kakšen nasvet. Na praksi v tujini je, kot je povedala, zelo uživala in bi se še rada vrnila. Glede izbire študija pa Sara Jakša pravi, da bi s sedanjimi izkušnjami ravnala drugače.

Prav nasprotno pa je z izbiro študija fizike zadovoljen Martin Knapič, ki je za STA povedal, da bi danes ponovno izbral isti študij. Kot prednost je navedel, da imajo študentje fizike alternativen pogled na probleme, znajo jih natančno analizirati in jih rešiti drugače kot večina ljudi. V času študija so po njegovih besedah govorili, da so diplomanti z naravoslovno izobrazbo lažje zaposljivi, vendar pa je v praksi to drugače. Od delavnic pričakuje koristne nasvete o iskanju zaposlitve. Kot je dejal, se je že v preteklosti udeležil tovrstnih delavnic in so bile zelo koristne.

Delavnice za krepitev socialnih veščin, pripravo inovativnih predstavitev

Karierna svetovalka Ivanka Stritar je za STA povedala, da so karierne delavnice med študenti sprejete zelo dobro. V tem tednu so delavnice polno zasedene, udeležilo se jih bo okoli 250 študentov. Zanje so pripravili delavnice, preko katerih udeleženci krepijo socialne veščine, nadgradijo standardne pisne osebne predstavitve, seznanili se bodo z inovativnimi predstavitvami, s katerimi lahko stopijo v stik z delodajalci, spregovorili bodo o priložnostih, ki jih ponuja vstop v podjetništvo, kaj ponuja tujina.

Spregovorili bodo o priložnostih, ki jih ponuja EU, svetovalka iz Nemčije pa bo predstavila nemški trg dela. Pri delavnici zaposlitvenega razgovora bo sodelovala kadrovica podjetja Tobačna Ljubljana, kar po besedah Stritarjeve pomeni, da bo zelo pristna. Simulirali bodo zaposlitveni razgovor, kot ga izvajajo v praksi. Tisti, ki še niso bili na zaposlitvenem razgovoru, bodo dejansko videli, kako poteka in kdo so tisti, ki jih prepričajo.

Kot je dejala Stritarjeva, se jih veliko prijavi na delavnice, kar pomeni, da so ponujene vsebine prepoznali kot koristne. Namen delavnic je po njenih besedah, da osvojijo veščine ali jih okrepijo in s tem izboljšajo svojo lastno zaposljivost in nastop na trgu dela. Poleg tega pa že v času študija načrtujejo kariero, so aktivni, se izobražujejo in povezujejo z delodajalci, da je prehod na trg dela po zaključku študija oz. vstop v podjetništvo čim lažji.

Z novim študijskim letom karierni tabori in individualna karierna svetovanja

Karierni centri v takšni obliki, da jih financira Evropski socialni sklad, delujejo od leta 2010. Po besedah Stritarjeve delujejo projektno in računajo na nadaljevanje projekta v finančni perspektivi 2014-2020, saj so rezultati in povratne informacije delodajalcev in študentov zelo pozitivni.

V oktobru bodo karierni centri Univerze v Ljubljani začeli s podobnim projektom, imenovanim karierni tabor, ki bo potekal mesečno in bo vključeval podoben nabor delavnic. Po novem pa bodo sledili udeležencem enotedenskega tabora in zanje pripravili individualna karierna svetovanja, da bodo dobili povratno informacijo, kako so se posamezniki znašli na trgu dela oz. pri načrtovanju kariere v času študija.

Poleg kariernih taborov pa bodo potekale druge aktivnosti, ki so namenjene povezovanju z delodajalci. Organizirali bodo obiske podjetij in organizacij ter predstavitve na fakultetah. Tako lahko študenti prvi stik z delodajalci navežejo že v času študija, je dejala Stritarjeva in dodala, da se lahko z aktivnim pristopom, povezovanjem izkažejo že na sami predstavitvi, pokažejo interes, pustijo dober vtis. Prav to je lahko nadaljnji korak za povezovanje v drugi obliki sodelovanja, kot so zaposlitev, praksa in študentsko delo.