Stolp je povod za nov način razmišljanja, kdo smo in kam gremo

Napoved koprskega župana, da bi v Kopru rad pustil velik pečat in zgradil ogromno (najvišjo v Evropi) stolpnico, praktično nikogar ni pustila ravnodušnega. Nekateri so nad zamislijo navdušeni, drugi ji goreče nasprotujejo. Študije o tem, kako bi takšen objekt izgledal in kako bi ga umestili v prostor, se je lotilo več arhitekturnih studiev. Prvi, ki so svoj izdelek pokazali, pa so bili v studiu Draft-d. Svoj nebotičnik so poimenovali Kanela tower. Pogovarjali smo se z glavnim arhitektom in lastnikom studia Matejem Mljačem, ki je pojasnil, kaj je v ozadju njihove ideje o tem, kako bi morala zgledati stolpnica sredi Kopra. 

Sodite med mlajše, drznejše arhitekte. Zanima me, ali se v takem opisu prepoznate?

Mogoče ja, čeprav verjetno nisem več tako mlad kot arhitekt, ampak drznost pa je po mojem narava vsakega arhitekta. Drznosti ne vidim kot negativne lastnosti, ampak kot smisel vsakega arhitekta v tem, da bi moral odkrivati prostore, ki jih že imamo in jih transformirati, na novo znati uporabljati. Vsak problem je treba analizirati in najti rešitve, živimo v norem svetu, kjer se drzne rešitve lahko tolmačijo na negativen ali pozitiven način, kot korak naprej. Tudi sam tako dojemam na ta način; ne nazadnje človeku je imanenten razvoj in enako velja za prostor, prostor se vedno razvija in se bo razvijal.

Ampak zdi se, da ljudje novosti ne sprejemajo dobro, češ da določene spremembe niso skladne z mestom. V Izoli je bil kamen spotike že predlog o urbani opremi, konkretneje korita za rože. Smo kot narod odprti za spremembe ali ne?

Vsaka sprememba povzroči neke travme. Človek, ki nekje živi in mu je tam udobno, se bo zelo težko preselil drugam. Vsaka družina, ki se seli iz enega stanovanja v drugo, doživlja stres; vsak otrok, ki se preseli, bo prvoten dom vedno doživljal nostalgično. To je povsem naravno. Ampak ljudje morajo biti pripravljeni na spremembe. Živimo v dinamični družbi. Novi načini komuniciranja so nas postavili v paradoksalen položaj; sedimo doma za računalnikom in smo sočasno v svetu. Ne hodimo pa več na trge, v restavracije, manj se družimo, ker imamo vse doma, vse je hitro dosegljivo, hkrati pa nič od tega ne okusimo, ni fizičnega izkustva. Prostorov ne vohaš, jih ne čutiš in jih ne vidiš, samo z domišljijo jih preverjaš in si ustvariš negativno sliko po neki svoji lastni presoji, ne da ga dejansko doživiš. Menim, da je ljudi treba počasi privajati na novosti. Radikalne spremembe nikoli niso dobre. V naravi radikalna sprememba pomeni katastrofo.

Kar se tiče koprskega stolpa; projekt ima idejne rešitve, vi ste podali tudi konkreten predlog, če bi se našel investitor, bi se zadeva lahko izpeljala. Ampak pri tem ne gre samo za stolpnico. Bi lahko povedali kaj več o projektu?

Stolpnica je bila pobuda koprskega župana, ki ima do tega svoje stališče, iz katerega smo razvili hipotezo in šli korak dlje. Vzeli smo ga kot resen sociološki projekt. Vprašali smo se, kdo smo in kam gremo kot država. Slovenija je trenutno država brez projekta, na robu prepada, neke vrste urbani luzer. Slovenija sama sebe ni več sposobna upravljati, je premajhna, da bi lahko hranila ta glomazni državni aparat in mogoče smo prišli do točke, ko bodo mesta prevzela vlogo regijskih centrov, nekakšna vrnitev k polisom. Torej, v tem pogledu bi lahko bilo mesto Koper finančno in politično središče severnega Jadrana, kar lahko postane samo zaradi Luke Koper. Luka je namreč bistveno gonilo tega prostora, tukaj je morje, ki se najgloblje zajeda v center Evrope. Če tako gledamo, je to strateška pozicija, o čemer se premalo govori in predvsem premalo koristi. Torej, če postavimo to hipotezo, da Koper prevzame to vlogo, potem potrebuje tudi neki nov, lahko rečemo statusni simbol ali neko novo obeležje, kot je bil Eifflov stolp, ki je nastal kot posledica svetovnega sejma in je bil prvotno postavljen začasno. Vsaka arhitektura nastane kot posledica nekega programa, neke nove reorganizacije družbe in tako vidim tudi ta stolp. Stolp sam po sebi, brez programa, je brezpredmeten, imeti mora neko sociološko bazo, neko močno politično voljo. Od tod ideja, da postane Koper z na drugi strani Reko, Trstom in Benetkami središče severnega Jadrana.

Koliko pa bi tak stolp stal?

Zavedati se je treba, da tak stolp stane 800 milijonov evrov. A po drugi strani investiramo milijardo in pol za TEŠ 6, torej za dimnik, zato da bomo kurili premog. Med neko pravljico in neko realnostjo je tukaj zelo ozka linija. To je treba vzeti kot neko vizionarstvo, kot da prehitevamo čas, po drugi strani pa menim, da se bo to kar naenkrat zgodilo, samo po sebi. Že zaradi same nestabilnosti države. Če pogledamo, pojavlja se Veneto (Benečija), ki se želi odcepiti, torej tukaj pomeni, da bo prišlo do nekih premikov, neke reorganizacije. Upam, da to ne bo prišlo s pomočjo nasilja, predvsem pa vidim Koper kot tisto mesto, ki ima vse možnosti, da postane neki novi center.

Kaj pa čisto tehnično gledano. Ne gre samo za stolpnico. Zamislili ste si tudi kanal, stolpiče, park …

Izhajali smo iz tega, kako je narejeno mesto Koper. Ima cardo decumanus, kar imajo vsa stara rimska mesta in na sredini trg s stolnico. To sta dve glavni ulici mesta, ki sta včasih funkcionirali tako, da so bile vse obrti v teh dveh ulicah. Torej smisel mesta je trgovanje. Vedno je bilo in tudi bo tako. Zakaj se je staro mestno jedro Kopra izpraznilo? Zato, ker se je center trgovanja preselil na obrobje v nakupovalna središča. Zato smo rekli, da tak stolp umestimo tako, da bi zaživel ob tem starem mestu. Tam smo ostavili dve močni urbanistični potezi, to je križ, ki ni več cardo decumanust, ampak sta dva naravna elementa. Mestni park in vodni kanal. Imamo torej vodo in naravo, ob kateri je zloženo neko novo mesto, spet hipotetično, smo si ga mi zamislili kot mesto lesenih nebotičnikov v gozdu. Zakaj leseni? Ker je Slovenija polna lesa, ki ga znamo samo odžagati in prodati tujcem, da nam oni potem naredijo hišo iz tega. Zakaj ne bi tega počeli sami?

Zakaj ravno stolpnice in stolpiči, se pravi vse v višino?

Če želimo imeti veliko zelenega, moramo širiti mesto v vizijo. To je čista logika. Ti ne moreš imeti nizke gradnje in veliko zelenja, to ne gre. Zato smo začeli z obstoječeimi višinami, kot je Tomosov blok, se pravi pritličje plus 10 nadstropij. To je naše najnižje izhodišče, iz katerega gremo na 15 in 25 nadstropij, da gravitiramo proti tej najvišji stolpnici. Vse te stolpnice pa so horizontalno prerezane z nekimi parkovnimi ureditvami. Pomen vsega je, da se ohranja narava.

Kanela tower: Teren za postavitev stolpnice bi bilo treba temeljiti 40 metrov globoko, stala bi 800 milijonov evrov. 

Stolp višine preko 400 metrov bi bil zagotovo neka nova markantna točka mesta, a vertikale kljub temu niso novost za Koper.

Zadnje arhitekturne posege je v Koper vnesel Mihevc. Mestna vertikala je sicer prisotna že od nekdaj. To je bilo obzidano mesto, kjer so bogati trgovci zidali stolpiče, ki so simbolizirali neko moč. Vertikala je simbol moči in je prisotna tako rekoč od vedno. Mihevc je znova postavil vertikalo Kopra, torej Tomosovo stolpnico. To je treba gledati v duhu tedanjega časa, se pravi socializma. On je načel vertikalo tega mesta. Mi to zgodbo nadaljujemo, jo postavljamo v nov kontekst, predvsem ta, da je Slovenija brez vizije in da je treba neko vizijo imeti. Ne toliko fizično kot stolpnico, ampak predvsem kot program, kaj smo in kaj želimo biti.

Kaj torej odgovarjate tistim, ki pravijo, da takšna stolpnica ne sodi v to okolje, da to ni za Koper?

Jaz bi vprašanje povsem obrnil. Zavedati se moramo, da je vsaka nova stvar, ki se pojavi v prostoru, na začetku tujek. Vse spomeniško zaščitene hiše, center mesta, stolnica, zvonik, to je bil tujek v prostoru. A treba ga je znati oblikovati tako, ga kultivirati, da postane domačin in potem se ta tujek ščiti. Zakaj danes ne smemo postaviti nekaj novega, da bi prihodnje generacije spet ščitile? To je sebično gledano, samo staro ščititi in nič novega narediti. Kaj bo pa naša generacija naredila?

Studio Draft–d se trenutno ukvarja tudi z obalo med Izolo in Koprom. S predorom Markovec se bodo sprostili štirje kilometri obale, kar je 10 odstotkov vsega, kar imamo morja. Projekt predvideva podvojitev te obale. Sedanjo obstoječo bi pustili nedotaknjeno, zraven pa naredili še eno, da bi dobili laguno.  

Menite, da mora sedanja generacija tudi v tem smislu pustiti svoj pečat in zanima me, ali menite, da to počne v zadostni meri?

Mora ga, to je ne nazadnje smisel življenja. Trenutno ga ne pušča v zadostni meri. Problem je v demokraciji, ki smo jo dobili brez "navodil za uporabo". To pomeni, da lahko vsak o vsaki stvari odloča. Malo manjka, da bomo prišli do točke, ko boš med operacijskim posegom začel brati na internetu, kako naj bi vse skupaj potekalo, in kirurgu narekovati, kako naj dela. Neumno je, da se sprašujemo o stvareh, ki so povsem naravne. Rojstvo-smrt, zgraditi-porušiti. Zakaj se sploh pogovarjamo o tem, ali sodi nekaj v prostor ali ne? Jasno, da ne sodi, ker tega tam še ni. Ko pa bo, če bo imelo dovolj logično in racionalno podlago, bo zaživelo. Če ne, bo odmrlo.

Kako pa gledate na svoje delo, glede na kritike, ki prihajajo za projekte, kot je koprski stolp?

Jaz kot arhitekt sem postavljen v vlogo nekega kriminalca, ker razmišljam o prihodnosti. To spet kaže zrelost te družbe. In najbolj zanimivo je to, da takšne očitke človek dobi od nekih kvazi intelektualcev, za katere se vidi, da so popolnoma zaplankani. Urbanizem je pogled v prihodnost in mi ne moremo projektirati preteklosti.

Za konec še vprašanje o možnosti gradnje. Če predpostavimo, da bi se našel investitor za takšen projekt in bi dobil vsa potrebna dovoljenja za gradnjo, bi se zagotovo našla civilna iniciativa, ki bi temu nasprotovala.

Veliko je bilo civilnih iniciativ, ki so bile proti velikim posegom v prostor, a so na koncu ostale brez argumentov. Bili so proti, samo zato, da so proti, čisto patološko. Civilne iniciative so zašle, ker nimajo protiargumentov. Nekateri že povzročajo gospodarsko škodo, a za to nihče ne odgovarja. Nekdo se odloči, da bo proti, da nekdo ne bo zidal, pa sploh ni važno, zakaj ne. Samo, da ne boš.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
abraham |  14 .04. 2014 ob  18: 10
http://fancycribs.com/22115-15-amazing-skyscrapers-based-on-sustainable-design.html
http://www.evolo.us/category/magazine/
abraham |  14 .04. 2014 ob  18: 06

http://www.gizmodo.com.au/2010/03/so-why-cant-skyscrapers-be-made-underwater/
abram |  14 .04. 2014 ob  16: 15
BOBO hahahah, dorbo si napisal, STOLP ti je sprožil domišlijo, svaka čast! Bog pa tebe res nima ravno rad, saj ne ločiš dneva od noči!:)
kuzla |  14 .04. 2014 ob  10: 28
hahahaha! Bravo BOBO :-)
BOBO |  13 .04. 2014 ob  23: 33
Imam občutek , da ena in ista persona piše sebi v prid , saj so si članki zelo podobni in začenjajo na podoben način z enako izstočnico. Kakorkoli že , en kup natolcevanj in kritik , kako zelo potrebujemo stolp. Ma res , to je nekaj fenomenalnega. Nekaj prestolnic se je lotilo , kdo bo imel največjega , najvišjega, naj , naj , naj. Ma če vi arhitekti , pogojujete razvoj ene države , ene regije , enega mesta s stolpnicami , vam ne dam narediti niti WCja v moji bližini , kaj šele bajte. Pokazali ste z Mljačem na čelu , kako ozko razmišljate , ker enostavno za napredek potrebujete stolp. Edini pogoj je S T O L P. Paparapa , bo zadonelo iz fanfar , Mljač bo osebno prerezal trak in mažoretke se bodo usule iz vseh strani. Ganjeni od višine , je njihov pogled ves neoster. Solze jim onemogočajo razpoznati višino stolpa. V zanosu se vsi euforični zaženejo v lift. Nekaterim ženam se odpnejo modrci , lift jr v trnutku poln jošk , cenenega parfuma in roke se stegujejo proti enemu , edinemu arhitektu. Avtograma si želijo bolj kot česarkoli drugega v tem trenutku. Ostra pločevina zareže v stegujoče se ročice pionirčkov , ki se želijo dotakniti izumitelja arhitekture. Nekaj dlani pade na tla , nekaj jih je poškropljenih s krvjo. Vrata dvigala so končno zaprta. Digitalni zvok , da vedeti , da je pred njim najmanj 200 žarnic , ki označujejo nadstropja.
Dvigalo se dviguje vedno hitreje , tako hitro , da spodnje hlačke polzijo na tla in vse med bedri je razgaljeno. Dvigalo na desni strani je pričelo zaostajati , zato je Liftboy zmanjšal hitrost in župan , v desnem dvigalu bo zagotovo prvi na vrhu. Vsi si oddahnejo. Na vrhu pa ....
Višina stolpa je neverjetna. Presegla je višino triglava. Zrak postaja vse redkejši. Arhitekt opazi prvo napako, saj je v liftu premalo kisikovih mask. Ljudje počasi umirajo , ponosni , da so umrli tako visoko. Saj jih je stolp naredil plemenite , razsvetljene , verjetno tudi brezmadežne . Tu je arhitek odkril drugo napako . Dvigalo ni imelo WCja . Nihče od umrlih ni bil brezmadežen. K sreči je pocingljalo in na vrhu se odprejo vrata . Sam Leonardo di Caprio , z razširjenimi rokami pleza na anteno in v roki drži kroglo , ki ko bo privijačena , bo presegala višino Mount Everesta.
Vsi v liftu so priče , kako na monitorjih skačejo številke , Dow Jones je popizdil in Barack Obama ima prvič v zgodovini govor na WALL Streetu . Delnice Slovenske borze so dosegle Climax. Svet je rešen.
Nekaterim v Liftu je prišlo v hlače. Vsi so samo čakali , kako bo Leonardo privijačil Zlato kroglo in s tem presegel vse poznane višine. Nihče pa ni pomislil na eno .
Nebotičnik , je s konico antene dregnil v vrata raja. Sam Bog je popizdil in jezno odprl vrata. Koji kurac me tukaj gnjavi. Kdo hoče biti večji od boga .
Ljudje na majajočem se nebotičniku , ampak gospod bog , to smo mi , Slovenci, zamajali smo temelje borze , poslovanje vseh svetovnih pristanišč , je sedaj po našem zgledu. Ma Roterdam je pičkin dim , Sigapur , nima niti za burek. In Biblija , to je pravljica za malo deco . Na tukaj imaš knjigo Slovenska poštenost. Knjiga , ki vsi vejo zanjo , prebralo jo je zelo malo ljudi , drugi del knjige pa ne bo nikoli izšel.
Bog se je zamislil in rekel .......NADALJEVANJE PRIHODNJIČ.
mnenje |  13 .04. 2014 ob  17: 23
Odločno NE!
pragmatist |  12 .04. 2014 ob  22: 09
Dokler tako surealna zadeva nastane za hec, iz golega veselja arhitekta in ne nastane nekih posrednih stroškov, ki bi jih bognedaj morali plačati mi davkoplačevalci, se zaradi mene razpištolavajo po mili volji. Če mi pa hočejo stroške tega veleumja naprititi pa točno vem kdo smo: idioti, ki gremo v k*rac.
Matjaž |  12 .04. 2014 ob  00: 35
Hja, urbanistka...in kdo je postavil nakupovalna središča prav na te lokacije, kjer bi lahko bil park? Saj gre za obračanje denarja, vendar in ko se bo to iztrošilo, bo pa kaj drugega, kot npr. stolpnica.

Se strinjam, da je potrebna sveža urbanistična vizija, a le pod pogojem, da pri tem sodeluje lokalno prebivalstvo, saj gre vendar za SKUPEN prostor in prav škandalozno je poslušati vse vas, ki tulite v isti rog argumentov in z njimi predvsem provocirate. Če vam je do dejanske spremembe, ki bo v sožitju s prebivalci in s kulturno pestrostjo prostora, boste morali stopiti iz "stolpov" in upoštevati, da gre za skupni prostor, ki si zdajšnja "falična oblast" ne more lastiti, nikakor!

Nehajte s prefriganimi populizmi in lotite se dela s spoštovanjem in občutljivostjo!
nina |  11 .04. 2014 ob  08: 13
-4
EDINO TAKI PROJEKTI NAM DAJO MISLITI KDO SMO, KAJ SMO IN KAM GREMO! Ljudje božji, čuditie se, da je mestno jedro prazno. Zakaj pa ste vsi v nakupovanis rediščih?? In te nakupovane škatle so na najlepši lokaciji, kjer bi lehko zraslo novo mesto, če bi bile za to realne potrebe. Škoda, da je toliko nevednih in negativnih ljudi tukaj. Take projekte se dela prav za to, da se razvije neka generalna ideja kaj bi sploh radi. Zakaj pa ne bi Koper prerastel v konkretno pristaniško mesto???? Danese je nekaj vmes. Zakaj želimo sebi samo slabo? Slovenec Slovenčka žre!
urbanistka |  11 .04. 2014 ob  07: 36
-1
Točno to, tak projek je lahko prelomnica in začnemo razmišljati malo drugače. Kdor si je dobro pogledal vsebino projekta, znal razbrati bistvo bo videl za kaj se gre. Sploh ni pomebno ali bo stolpnica ali ne. Gre za ureditev prostora po nekem urbanističnem načelu, sodobnemu principu. Urediti ta kotičen videz Kopra, na najlepši lokaciji imamo nakupovalno središče in zapor! Tukaj bi moral biti mesti park s stolpiči in to lesenimi. Razmišljati moramo malo bolj pozitivno. Take projekte je potreno dojeti malo drugače kot beton in pozidavo. Ampak Slovenec je fenomen. On dela njveč škode sam sebi, ker si ne dovoli niti razmišljati. Žalostno, Slovenija je šla v falimento, ker je imela premalo takih projektov. Vse se je čez noč sprojektiralo, špekuliralo brez preverbe. Pametni narodi delajo veliko takih projektov, preden se odločijo kaj kam zares postaviti.
Alchemist |  11 .04. 2014 ob  00: 52
Povod za razmišljanje kakšni smo in kam gremo...glede na to da hočemo gradit nebotičnike, bi rekel da smo brez identitete, tradicije in svoje lastne prostorske kulture, zato bomo imitirali ostale in postali podobni večini svetovnih velemest brez karakterja. Poleg tega pa to o nas pove tudi to, da smo popolnoma izgubili smisel za merilo in da smo megalomani, saj je jasno da Koper ni velemesto (s takimi stavbami se namreč kitijo večmiljonska mesta), ampak malo obalno mestece s 24.000 prebivalci...
Bobo |  11 .04. 2014 ob  00: 00
Ma kakšna Slovenija je ostala v dobi premoga. Ravno zaradi podobnih idej o temu kako smo potrebni T6 in potem z megalomanskimi projekti elektrificirati državo na takšen način, si je marsikdo želel napolniti žepe. Samo poglejte si en kurčev bazen sredi Kopra. Objekt , ki je obljubljal vsem ne vemkakšen razvoj , podzemno cesto do Kopra, s tem en kup zelenja na vseh straneh. Ravno takšni arhitekti so nam vse to obljubljali , pa se je zalomilo pri drobižu in danes gledamo en kup betona , kako propada in si želimo , da ga bilo kdo sestavi , spravi skupaj in ga dokonča. Če takšnega objekta nismo v stanju narediti , potem raje ne sanjajmo o projektu , ki sega v zvezde. V kopru imamo en javni WC in še na tega smo čakali ne vem koliko let . Ko bo stolp narejen , bi mu res pasal en velik napis WC na vrhu , ker bi vsi vedeli kam hoditi srat. Celo psički iz Trsta bi si oddahnili , ker bi vedeli , kje je njihov pisoar. Lahko pa bi postavili nekaj takega kot v Gospodarju prstana. Stolp z velikim očesom. Ma ne mi reč , da tudi to ni fantazija . Seveda je , dragi moji in to bolana , a še zdaleč ne tako kot je vaša.
1