Predlog novele zakona o inšpekciji dela po besedah Kopač Mrakove rešuje predvsem dva pomembna problema, in sicer vprašanje prekarnosti in pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač.

Prekarnost je vse bolj razširjena ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, je dejala ministrica in spomnila, da imamo v zakonodaji jasno zapisano, da mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja. Ker se to velikokrat ne zgodi, je zdaj v zakonu jasno opredeljeno, da lahko inšpektor odredi delodajalcu, da mora delavcu v roku treh dneh glede na ugotovljeno stanje ponuditi pogodbo. "Predvidene so tudi sankcije, če tega ne stori," je dodala.

S tem ukrepom na ministrstvu zasledujejo preprečevanje nelegalne uporabe atipičnih oblik dela. Delavec ima pravno varstvo v primeru ne-izročitve predloga pogodbe o zaposlitvi ali v primeru izročitve neustreznega predloga pogodbe o zaposlitvi.

Druga pomembna določba se nanaša na pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač. To je ena izmed kršitev, ki je od leta 2009 najpogostejša, je izpostavila Kopač Mrakova in dodala, da namen zakona ni, da takšna podjetja zaprejo, pač pa želijo preprečiti ponavljajočo se prakso pri nekaterih delodajalcih.

Možnost inšpektorja, da lahko z odločbo prepove opravljanje dela do odprave nepravilnosti, če dvakrat v obdobju enega leta pravnomočno ugotovi, da delodajalec ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu. Pri tem novem ukrepu inšpektorja gre za prepoved opravljanja dela, kjer so te nepravilnosti ugotovljene in ne pri celotnem poslovnem subjektu. S tem ukrepom na ministrstvu zaostrujejo nadzor nad kršitvami povezanimi s plačilom za delo.

Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki je po besedah ministrice glede na razmere na trgu dela morda še pomembnejši. Kot je pojasnila, se namreč soočamo s pomanjkanjem delovne sile, zato je ključno vprašanje, kako aktivirati brezposelne osebe.

Dva pomembna elementa sta v zakonu, je dejala in pojasnila, da se prvi nanaša na čim prejšnjo aktiviranje ljudi. Že v odpovednem roku je zdaj dolžnost, da se delavec prijavi na zavod za zaposlovanje in se takoj začnejo aktivnosti za iskanje nove zaposlitve, je pojasnila.

Obveznost prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve najkasneje v roku treh delovnih dni po vročitvi odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti so na ministrstvu predlagali zato, ker je verjetnost nove zaposlitve najvišja v prvih mesecih po izgubi dela. Na podlagi trenutno veljavnega zakona ima delavec v odpovednem roku zgolj možnost takšne prijave.

Hkrati se zaostruje sankcija za nespoštovanje te obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve - namesto sedaj veljavnega skrajšanja pravice do denarnega nadomestila se za prve tri mesece upravičenosti predlaga znižanje odmernega odstotka iz 80 na 60 odstotkov od osnove, kar pomeni nižje denarno nadomestilo.

Drug zelo pomemben element pa je, da bodo imele tiste osebe z nizko stopnjo izobrazbe, tudi tisti s srednješolsko izobrazbo, a ne iz deficitarnih poklicev, možnost, da maksimalno 12 mesecev v primeru zaposlitve prejemajo še 20 odstotkov denarnega nadomestila. "S tem spodbujamo ljudi, da se zaposlijo in naslavljamo vprašanje minimalne plače," je pojasnila ministrica.

S spodbudo za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila želijo na ministrstvu doseči čim prejšnjo aktivacijo nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila, ki sicer možnosti za zaposlitev imajo, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo.

Novela prinaša tudi postopno sankcioniranje kršitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve. Trenutno se brezposelno osebo namreč preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb že ob prvi kršitvi obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve. V primeru prejemanja denarnega nadomestila pa hkrati s prenehanjem vodenja v navedeni evidenci izgubi tudi pravico do tega.

Predlog določa tudi, da bi se takšna oseba prenehala voditi v evidenci iskalcev zaposlitve ob drugi kršitvi obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, denarno nadomestilo pa bi se posamezniku namesto takojšnjega prenehanja pravice ob prvi kršitvi znižalo za 30 odstotkov, a ne pod minimum (350 evrov bruto), prenehalo pa prav tako šele ob drugi kršitvi.

Kopač Mrakova je še pojasnila, da je zdaj pomembno, da socialni partnerji najdejo še skupno rešitev v dialogu glede sporazumne prekinitve delovnega razmerja z nadomestilom. Prepričana je, da bodo pri zakonu o delovnih razmerjih našli rešitev, ki bo dobra tako za delodajalce kot delojemalce.