26 °C
DANES
JUTRI
14 °C
24 °C
01:54
22.02.2018

SPREMEMBE NA TRGU DELA: Delodajalci že tekmujejo s povečevanjem ponudbe varnejših oblik zaposlitve

Na trgu dela prihaja do strukturnih sprememb, saj je lani število novih zaposlitev za nedoločen čas naraščalo opazno hitreje od zaposlitev za določen čas, ugotavlja Banka Slovenije. Delodajalci po njihovih ocenah očitno že tekmujejo med seboj s povečevanjem ponudbe varnejših oblik zaposlitev, ni pa še zaznati večjega pritiska na rast plač.

Uredništvo/STA/S.A., foto: pixabay.com
13.02.2018 ob 15:04

Gospodarska rast v Sloveniji ostaja visoka. Rast aktivnosti v industriji, trgovini na drobno in gradbeništvu je bila novembra lani med najvišjimi v evrskem območju. Izstopala je tudi rast blagovnega izvoza. Upočasnitev rasti investicij v lanskem tretjem četrtletju je bila zgolj začasna, saj struktura rasti uvoza in večja investicijska aktivnost države nakazujeta višjo rast investicij v zadnjem četrtletju, je v februarskem povzetku makroekonomskih gibanj zapisala Banka Slovenije.

Zaupanje v gospodarstvu je ostalo januarja izrazito visoko, nadaljevanje visoke rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem četrtletju pa nakazujejo tudi rezultati modela Banke Slovenije za kratkoročno napovedovanje gospodarskih gibanj.

Povišala se je tudi medletna rast plač

Rast zaposlovanja je bila novembra spet visoka, zaradi višjih izrednih izplačil pa se je precej povišala tudi medletna rast plač. Število zaposlenih v zasebnem sektorju je bilo novembra medletno višje za štiri odstotke, kar je blizu stopnjam rasti iz zadnjega obdobja pred krizo. Še naprej se je medletno zmanjševalo število brezposelnih, znižala se je tudi dolgotrajna brezposelnost.

Medletna rast povprečne bruto plače je novembra sicer dosegla 4,1 odstotka, vendar predvsem zaradi visokih izrednih izplačil kot posledice davčne razbremenitve in dobrih poslovnih rezultatov. Hkrati je rast osnovnih plač - vsaj v razmerju do obrata v inflaciji - ostala razmeroma nizka pri 2,4 odstotka.

Močan gospodarski cikel še ni ustavil izseljevanja iz države

V lanskih prvih treh četrtletjih se je iz Slovenije odselilo 13.587 oseb oziroma le 72 manj, kot se jih je v Slovenijo priselilo. Zmanjševanje razpoložljivosti delovne sile tako zadržuje predvsem naraščanje stopnje participacije, ki je v lanskem tretjem četrtletju znašala že 74,5 odstotka, kar je dve odstotni točki nad najvišjo ravnjo pred krizo.

Fiskalni položaj države se je lani precej izboljšal

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je do novembra padel na 0,5 odstotka BDP, kar je medletno manj za 1,9 odstotne točke BDP. Izboljšanje javnofinančnega položaja izvira predvsem iz gibanj v državnem proračunu, kjer je bil lani realizirani primanjkljaj v višini 332 milijonov evrov za 120 milijonov evrov manjši od predvidenega v oktobrskem poročilu o primanjkljaju in dolgu.

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
Resnica | 13.2.2018 ob 20:07
0
- +
Resnica je iluzija. Delo ni trpljenje .
G @ 15:32 | 13.2.2018 ob 15:41
0
- +
Napisano sem ze nekje pred casom zasledil , vsekakor pa je resnicno to kar pises. To je Resnica!
Prišla bo jeza, prišel bo bes | 13.2.2018 ob 15:32
5
- +
Slovenski delodajalci, pri čemer mislimo tako na zasebnike kot državo, imajo srečo. Srečo, ker imajo take medije, ki dejanske podatke tako površno prenašajo javnosti. Tako jim uspeva še vedno prodajati krizno retoriko, zaradi katere ljudje dejansko sprejemajo, da je tako rekoč prav, da so plače nizke, delovna obremenjenost pa vse večja, pri čemer je stanje gospodarstva čisto drugačno: vse nam pove podatek, da so v Sloveniji od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za kar 19-krat, s 169 milijonov evrov leta 2013 na kar 3,2 milijarde leta 2016. Take indoktrinacije, kot jo uspeva danes prek medijev izvajati neoliberalni eliti (menedžerjem in vladi), ni uspelo javnosti prodajati niti bivši komunistični partiji. Resnici na ljubo partija dejansko ni bila nikoli tako uspešna v tem, kot danes poskuša prikazati Janševa SDS. A pustimo to ob strani, muke bivših malih prisklednikov partije tipa Gorenak, ki tako perejo svoje življenjepise.

No, zadnje čase se stvari spreminjajo. Zaposleni so dobili medijskega zaveznika. In zavezništvo z javnostjo, z zaposlenimi, ni prišlo z javne televizije ali pa časopisa z imenom Delo, ampak s komercialnih televizij, Pop TV in Kanala A. Nacionalna televizija vozi pred kamere ljudi, ki ob milijonskih dobičkih razlagajo, da bo njihova družba propadla, če se plače le malo dvignejo, Pop TV in Kanal A pa se tega ne gresta več. Začela sta kazati realno sliko.

Ker tega, da plače ne smejo rasti, res ni več mogoče poslušati, sploh ne od vladnih mož, ki so lani v državno blagajno iz pobranih davkov dobili slabo milijardo evrov več denarja. In še vedno, od premiera do neotesanega gospodarskega ministra, govorijo, kot da je kriza še zmeraj v državi – seveda le, ko pridejo na temo plač. Drugače smo pa seveda zgodba o uspehu – kar je res. Pač imamo eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi.

A bistven je stavek, ki ga zapiše novinar Borut Mekina v svojem članku Tragični junaki v tokratni Mladini: Leta 2016 so dobički glede na leto poprej zrasli za več kot 94 odstotkov, povprečna bruto plača pa se je zvišala le za 1,2 odstotka. Pri čemer slovenski delavci delajo vse več in tudi več kot v primerljivih državah. Skoraj 70 odstotkov Slovencev dela več kot 40 ur na teden, od tega devet odstotkov dlje kot 50 ur. Vsak peti delavec je leta 2016 opravil več kot 170 nadur, kar pomeni, da je delal 13 mesecev, v približno desetih odstotkih primerov pa nadure niti niso bile plačane. Kako si drzne TV Slovenija torej voziti pred kamere ljudi, ki načrtno ponarejajo podatke in vnašajo v ljudi popolnoma napačne občutke? Je država nekaj, kar je namenjeno podjetjem, ali je država nekaj, kar tvorijo njeni prebivalci?

In zato velja postati jezen. Tu namreč ne gre za pogajalske taktike, za socialno sporazumevanje, ne gre za enakovredne partnerje, ampak ena stran preprosto laže. Potvarjajo podatke o plačah, podatke o obdavčitvi plač in govoričijo, da so slovenske plače nadpovprečno obdavčene, lažejo, da je dobiček preveč obdavčen, pa smo dejansko davčna oaza, govorijo, da naš socialni sistem stane nadpovprečno veliko. Ena laž za drugo. Kot bi poslušal Trumpa. In ljudje temu dejansko verjamejo, ker si pač ne morejo misliti, da bi resni ljudje, ki vodijo gospodarska združenja, ministrstva in resna podjetja, lahko tako kolosalno lagali. A prav to počnejo.

Zakaj to počnejo? Ker le tako ohranjajo vtis, kako so uspešni. Ne, niso. Slovenski gospodarski uspeh v zadnjih letih je zgrajen na istem sistemu, ki nas je v krizi najbolj udaril: na poceni delovni sili, na nizkih plačah. Ne na razvoju, ne na tehnoloških rešitvah, ker v to ne vlagajo – zakaj bi tvegali, če je tako lahko zadrževati plače in ustvarjati s tem dobičke?

Zato si morda velja ogledati letna poročila primerljivih družb po Evropi – s čim se hvalijo, česar ne boste nikoli našli v slovenskih letnih poročilih? Pač z rastjo plač, tudi to je zanje pomemben podatek. Ker je to tudi izkaz uspeha podjetij. Z delitvijo dobička zaposlenim. Kako tuje te besede zvenijo v tem prostoru. In enako velja za državo – merilo uspeha vlade je seveda tudi rast plač v državi. Ne v Sloveniji.

Ob čemer je javnost že tako zbegana od vseh teh neoliberalnih laži, da so se zaposleni v gospodarstvu to sredo pridno zgražali nad dejstvom, da javni sektor zahteva višje plače. No, treba je vklopiti zgodovinski spomin: tako v Sloveniji kot povsod po svetu je javni sektor vedno znova tisti, ki zaradi boljše sindikalne organiziranosti doseže dvig plač, temu pa sledi tudi dvig plač v gospodarstvu. Pač tako se vrti ta svet. Stavkajo tudi za njih, z drugimi besedami.
1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno