Kot je opozoril generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, v sedanjem predlogu zakonskih sprememb ni zajetih izhodiščnih ciljev, ki so jih sploh posadili za pogajalsko mizo. Poudaril je, da zakonodajni paket prinaša spremembe, ki ne bodo omogočile večje fleksibilnosti, temveč le večjo rigidnost trga dela.

Hribar Milič je prepričan, da s "povečano navidezno zaščito zaposlenih" izgubljata obe strani. Še posebej je izpostavil obremenitev, ki jo za podjetnika predstavlja grožnja, da mu bo lahko inšpektor za delo v primeru, da ne bo mogel izplačati plač v roku, "pobral delovna sredstva in zaprl obrat".

Še bolj kritičen je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki v predlaganih spremembah vidi nacionalizacijo slovenskih podjetij. "Najlažje je pobrati od tistih, ki še ustvarjajo in delajo," je dejal in poudaril, da lahko gospodarstvo uspeh doseže samo tako, da država podjetjem dovoli delati.

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut je izpostavil, da so k razpravi o spremembah delovne zakonodaje pristopili v prepričanju, da bodo te obravnavane v paketu. Prepričan je, da takšne zakonske uredbe niso primerne za učinkovito naslavljanje sodobnih gospodarskih izzivov, zato bodo podjetnikom močno otežile delo.

Delodajalce najbolj moti odločitev ministrstva za delo, da iz predlaganih sprememb izvzame predlog redefinicije odpovednega razloga nesposobnosti. Po Mehovih besedah gre za odpovedni razlog, ki v končni fazi poveča število zaposlenih, saj sodobne razmere zahtevajo fleksibilnost.

Poleg tega opozarjajo, da paket zakonodajnih sprememb predvideva le parcialne ukrepe, ki pa ne sledijo več ciljem, ki so vključevali tudi povečanje fleksibilnosti, razbremenitev stroškov dela in stroška pogodb o zaposlitvi.

Informacijo, da bo ministrstvo za delo začelo nov krog pogajanj, so predstavniki delodajalcev dobili iz medijev. Delalut je sicer poudaril, da dosedanji postopek ne more označiti kot pogajanja, temveč "bolj kot predavanja in dogovarjanja o prihodnjih sejah".

Socialni dialog po njegovih besedah poteka takrat, ko se vse strani pogovarjajo in pridejo do zaključka, ki je sprejemljiv za vse. Hribar Milič je ob tem opozoril, da bi šlo za pomemben presedan, če bi takšne zakonodajne spremembe sprejeli brez potrditve vseh socialnih partnerjev. Dodal je, da bi bilo tudi zelo težko dokazati, da spremembe ne bi škodljivo vplivale na mala in srednja podjetja.

Če vlada pripomb delodajalcev ne bo upoštevala, jim v skrajnem primeru po Mehovih besedah ostanejo še protesti. Kako točno bi ti potekali, sicer še ne ve. Poudaril je, da nikakor niso proti delavskim pravicam, a morajo imeti tudi delodajalci normalne pogoje za delo.

Delavci imajo že zdaj precej razlogov za proteste

Na sindikalni strani odgovarjajo, da imajo delavci že zdaj precej razlogov za proteste in stavke. Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko je za STA dejal, da predlagane spremembe delavcem prinašajo večjo pravno varnost. Slovenska zakonodaja je po kriterijih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) že zdaj bolj fleksibilna kot marsikatera druga zakonodaja v državah EU, je dejal Zorko.

Spomnil je, da se je ministrstvo mini reforme trga dela lotilo s paketom sprememb treh zakonov, ki se nanašajo na delovna razmerja, trg dela in inšpekcijo. Ob tem je izpostavil, da predlagane spremembe zakona o delovnih razmerjih nekoliko jasneje opredeljujejo določene zadeve, tako da bi bilo mogoče določene določbe lažje uporabljati v praksi. "Zato težko govorimo, da nekaj pridobimo, gre pa za večjo pravno varnost delavcev," je odgovoril na očitke delodajalske strani, da s predlagano zakonodajo korist dobivajo le delavci in sindikati.

Predvidene rešitve v zakonu o inšpekciji dela medtem po Zorkovih besedah inšpektorjem omogočajo, da bi lahko prepoznavali elemente delovnega razmerja pri prekarnih delavcih, s čimer bi lahko vplivali na zmanjšanje obsega teh oblik dela.

V zvezi s predlaganimi novostmi v zakonu o urejanju trga dela pa se po besedah sindikalista odpira vrsta vprašanj, na katere še niso našli odgovora.

Zorko sicer pričakuje, da se bo tradicija iskanja soglasja socialnih partnerjev glede bistvenih vprašanj nadaljevala, če ne lahko po njegovih besedah pride do "izredno nevarnega precedensa".

Na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so medtem za STA pojasnili, da se bodo pogajanja o spremembah delovne zakonodaje predvidoma nadaljevala, kdaj točno, pa še ne vedo.