John je zadnjih 26 let delal deset ur dnevno, šest dni v tednu. Posel je postal njegovo življenje. "Življenje sem preživel nasprotno od tistega, kot sem želel. Moje sanje so umrle. Kot da se je zgodilo včeraj, ko sem bil prepričan, da bom spremenil svet."

Kot je zapisal John, ni uspel dokončati romana, ni pomagal brezdomcem in nikoli ni potoval po svetu. Ljudje so ga imeli radi in on je imel rad njih. Bil je inovativen, kreativen, spontan in dober do ljudi. No, ja, …

Ko je oče zbolel, sem odlagal obisk, ker sem čakal napredovanje v službi. Nikoli nisem bil pravi soprog. Novica, da je žena imela ljubimca, me ni prizadela zato, ker sem se spremenil. Na slabše. Nisem več ista oseba. Kaj sem počel zadnjih deset let, se sprašuje John.

"V najinem razmerju nisem niti jokal niti se veselil. Nikoli je nisem prosil za ločitev. Občutil nisem ničesar. Sedaj, ko to pišem, čutim da se mi nabirajo solze. Sedaj nekaj čutim. A ne zato, ker me je žena varala tako dolgo. Ampak zato, ker sem znotraj sebe mrtev.

Žal mi je, ker služba prevzela moje življenje. Žali mi je, ker sem bil grozen mož, stroj za pridobivanje denarja. Žal mi je, da nisem dokončal romana. Žal mi je, da nisem potoval. Žal mi je in težko si odpustim, da sinu nisem bil v čustveno oporo. Šele zdaj mi je jasno, zakaj med nama ni posebne vezi. Če to berete in imate pred sabo še celo življenje, nikar ne odlašajte.

Ne pustite čakati svojih sanj. Uživajte v energiji, v strasteh. Naredite nekaj iz svojega življenja. Ne čakajte, kot sem čakal jaz. Ne pozabite na družino, prijatelje, sebe. Ne dovolite, da služba postane vaše življenje. Bodite raje več časa v službi očeta, soproga, prijatelja. To je pravo življenje!"

Jaz sem spoznal prepozno. Žal mi je. Ne dopustite, da se zgodi tudi vam, še opozarja John.