Okrožno sodišče - ki je julija sprva priznalo postopek izredne uprave v Agrokorju kot tuji postopek zaradi insolventnosti, zaradi česar tudi v Sloveniji niso bili mogoči za uveljavljanje poplačila terjatev - je med drugim ugotovilo, da hrvaški zakon o postopku izredne uprave v gospodarskih družbah sistemskega pomena za Hrvaško (t. i. lex Agrokor) ne spoštuje načela enakopravnega obravnavanja upnikov.

Med drugim je ugotovilo, da lex Agrokor izravnava pogoje poplačila za vse upnike in ne zasleduje maksimalnega poplačila posameznih upnikov. Upniki družb, ki imajo večjo sposobnost plačila terjatev, bodo poplačani slabše oz. pod slabšimi pogoji, kot bi bili sicer, medtem ko bodo upniki družb, katerih sposobnost poplačila terjatev je manjša, poplačani bolje, kot bi bili sicer. Gre pa za upnike, ki so sicer v bistveno enakem položaju, je ugotovilo ljubljansko sodišče in menilo, da za takšno izenačitev obravnave ni utemeljenih razlogov.

Po navedbah sodišča lex Agrokor cilj - zagotavljanje trajnega poslovanja gospodarskih družb sistemskega pomena za Hrvaško - uresničuje na škodo upnikov družb v skupini, ki imajo večjo sposobnost poplačila terjatev.

Enakopravno obravnavanje upnikov je po navedbah sodišča eno od temeljnih načel insolvenčnih postopkov in kot tako predstavlja del javnega reda Republike Slovenije. Tako bi bilo priznanje postopka izredne uprave po lex Agrokor v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, je presodilo sodišče. Ugotavlja, da se bodo negativne posledice neenakega obravnavanja upnikov pokazale tudi v Sloveniji; Agrokor ima v Sloveniji premoženje, ki omogoča poplačilo upnikov, in vsaj enega upnika v Sloveniji (podružnico Sberbank).

Okrožno sodišče v Ljubljani je julija letos priznalo postopek izredne uprave v Agrokorju kot tuji postopek zaradi insolventnosti v Sloveniji. Na odločitev so ugovor vložile država ter matična banka Sberbank in njena slovenska podružnica. Sberbank je pravni interes izkazovala z obstojem terjatev do Agrokorja in možnostjo uveljavljanja izplačila teh terjatev v izvršilnih in drugih postopkih, kar ji je bilo s priznanjem postopka v Sloveniji onemogočeno.

Sberbank je sicer julija vstopila v lastništvo Mercatorja, potem ko je zaplenila delnice, ki so bile neposredno v lasti nekdanjega prvega moža in lastnika Agrokorja Ivice Todorića. Te delnice, 18,53-odstotni delež v Mercatorju, je nato na javni dražbi kupila Sberbank of Russia po izklicni ceni 40,58 milijona evrov. Nekaj manj kot 70 odstotkov delnic Mercatorja je v lasti Agrokorja, zanje pa do pravnomočnosti sklepa sodišča velja hrvaški zakon o postopku izredne uprave, po katerem zaplembe niso mogoče.

Ivica Todorić

Sodišče je ugovor države zavrglo, ker ta nima pravnega interesa. Država se je sicer med drugim sklicevala na evropsko uredbo o postopkih v primeru insolventnosti, po kateri da ji tega interesa ni treba izkazati. Po mnenju sodišča pa uporaba te uredbe v tem primeru ne pride v poštev.

Zoper sklep okrožnega sodišča o zavrnitvi predloga za priznanje postopka v Sloveniji je v 15 dneh možna pritožba na vrhovno sodišče. Iz Agrokorja so sporočili, da njihovi odvetniki v Sloveniji že pripravljajo pritožbo na Vrhovno sodišče RS.

Kot so navedli, odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča ne vpliva na nadaljnji potek postopka izredne uprave in tudi ne vpliva na premoženje Agrokorja v Sloveniji. Do odločitve vrhovnega sodišča o pritožbi namreč še vedno velja odločitev o priznanju postopka v Sloveniji, so zapisali.

Zdravko Počivalšek

Na odločitev okrožnega sodišča se je odzval tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Odločitve sicer še ni proučil, zato je ni želel podrobneje komentirati, dejal pa je, da je kljub zavrženju pritožbe države cilj, ki so ga zasledovali, dosežen. Vlada je sicer želela, da lex Agrokor v Sloveniji ne bi veljal iz drugih razlogov, in sicer ker da se "križa" z zakonom o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Slovenijo (t. i. lex Mercator).

Država bo, je dodal, "interes stabilizacije Mercatorja" zasledovala kot doslej. "Odločitev sodišča po mojem osebnem mnenju to (stabilizacijo Mercatorja) omogoča na hitrejši in bolj učinkovit način," je v izjavi za medije v Ljubljani dejal minister.

DZ je na predlog vlade aprila letos sprejel lex Mercator, na podlagi katerega je sodišče za izrednega člana uprave Mercatorja imenovalo Gregorja Planteua, ki mora soglašati z vsemi posli med Mercatorjem ter Agrokorjem in njegovimi družbami. Vlada je namreč želela z zakonom preprečiti izčrpavanje Mercatorja, kar ji je, kot je ob predstavitvi poročila izrednega člana uprave v začetku septembra dejal Počivalšek, tudi uspelo.