Gašperšič je člane odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor na torkovem zaslišanju presenetil z nekaterimi stališči, med drugim s tem, da drugega tira železniške proge Divača-Koper, kot je zamišljen, glede na potrebe Luke Koper ne bomo potrebovali še najmanj naslednjih 30 ali 40 let.

Mes je z Gašperšičevimi idejami zaenkrat seznanjen le iz medijev, zato bo počakal, da zasede položaj, nato pa ga bodo seznanili z vsemi dejstvi. "Dejstva so po mojem mnenju nekoliko drugačna, kot je bil on seznanjen," je danes dejal za STA in izrazil upanje, da bo Gašperšič glede na posredovane argumente spremenil svoje mnenje.

Kaj pa bi se zgodilo, če bi s tem projektom res čakali tako dolgo?

"Stagnacija. Železniška infrastruktura v Sloveniji je že tako bistveno podhranjena glede na potrebe, ki jih ima. Vemo, da je imel prioriteto v zadnjih 20 letih avtocestni križ," je dejal.

Ob tem je poudaril, da bo morala Slovenija "hočeš nočeš" vlagati v železniško infrastrukturo, če želi razvijati logistiko in če želi biti država, ki jo bodo prečkali železniški koridorji. "Ima pa država vedno možnost, da ne vlaga. Tudi to je lahko odločitev," je povedal.

Gašperšič je dejal tudi, da je prišel čas za manjše projekte, ki jih je možno izvesti, a Mes je spomnil, da na železniški infrastrukturi doslej ni bilo nobenih megalomanskih projektov. "Nazadnje so bili, ko je še Avstro-Ogrska gradila železniško infrastrukturo. Od takrat projektov na železniški infrastrukturi praktično ni. Se pa strinjam, da so boljši mali projekti, kot pa da jih sploh ni," je povedal.

Vprašanje financiranja je vsaka država v Evropi rešila na svoj način

Gašperšič načrtuje, da bi vzdrževanje in obnovo železniške infrastrukture financirali z delom trošarin na pogonska goriva. Mes je glede tega dejal, da je vprašanje financiranja vsaka država v Evropi rešila na svoj način. Večina držav je za investicije izdala obveznice, za redno vzdrževanje pa je poiskala vire, podobne kot za ceste, torej v trošarinah ali nadomestilu za uporabo cest, je pojasnil.

"Obstaja več modelov za reševanje tega problema in enega od teh je treba preslikati na Slovenijo. Prav je, da se to financiranje enkrat uredi. Trenutno je neurejeno," je pojasnil Mes. Železniška infrastruktura je namreč v lasti države, in ne Slovenskih železnic.

Mes je pojasnil, da so Slovenske železnice že ločile upravljanje infrastrukture in zagotavljanje storitev prevoza, kar zahteva EU, in da je njihova organizacija skladna z evropskimi direktivami. Sodba sodišča EU se nanaša le še na določene popravke v zvezi s statusom upravljalca, na katerega je treba prenesti določene funkcije, ki jih trenutno nima. Na tem področju tako ni ostalo več veliko dela, je pojasnil Mes.

Gašperšič je dejal, da v primeru ustrezne ločitve upravljanja infrastrukture in zagotavljanja storitev prevozov ne vidi ovir za prodajo dela, ki opravlja prevoze, če bi za to obstajal interes in če bi se to izkazalo za koristno. Mes je pojasnil, da bo odvisna družba SŽ-Tovorni promet potrebovala strateškega partnerja, a je to povezano z vprašanjem, kakšna bo infrastruktura. "Težko bo prišel nek strateški partner, če Slovenija ne bo imela dolgoročnih načrtov za razvoj železniške infrastrukture," je opozoril.

Do Gašperšičevega nastopa se je na današnji novinarski konferenci kritično opredelilo tudi Zavezništvo sindikatov energetske, železniške, pristaniške in cestne dejavnosti Slovenije. Navedbe, da drugega tira Divača-Koper ne potrebujemo še 30 let, so po njihovem mnenju "škodljive in nesprejemljive".

"Da ne doživimo prometnega infarkta na slovenskih avtocestah, bi bilo treba o drugem tiru razmišljati danes in še izkoristiti enkratno priložnost, da ta projekt na primeren način umestimo znotraj finančnega okvirja EU za 2014-2020. Glede na pasivnost izjav kandidata za infrastrukturnega ministra bo ta evropski denar, ki bi ga bilo treba načrtovati še letos, izgubljen," so napovedali.

V zavezništvu, kjer nasprotujejo tudi nekaterim drugim Gašperšičevim izjavam, pričakujejo, da se bo ministrski kandidat ogradil od "spornih in škodljivih razmišljanj" in da se bo do teh stališč opredelil tudi predsednik vlade oz. koalicija.

Gašperšič je na zaslišanju dejal tudi, da bo treba posojila Družbe za avtoceste v RS (Dars), ki so zavarovana s poroštvom države, refinancirati in po možnosti zmanjšati poroštva države, podvomil pa je tudi, da bi morala biti gradnja avtocestnega odseka od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje prioriteta. Ta odsek kot edini še manjka na podravski avtocesti do Hrvaške, Dars pa je pred kratkim dobil gradbeno dovoljenje za prvo etapo odseka.

Na Darsu so za STA danes pojasnili, "da svoje aktivnosti izvajajo v skladu s poslovnim načrtom, ki je temelj odgovornega delovanja družbe". Poslovni načrt za letošnje leto je potrdilo tudi ministrstvo za infrastrukturo in prostor. "Glede na to, da poslovni načrt predstavlja temelj delovanja Darsa v letošnjem letu, kakršnekoli spremembe projektov v prvi vrsti pomenijo rebalans poslovnega načrta," so pojasnili.