Kot so sporočili z Inštituta za varovanje (IVZ) zdravja, podatki mednarodne HBSC študije kažejo, da slovenski mladostniki v primerjavi s svojimi vrstniki iz drugih držav pogosteje opuščajo zajtrk, tako jih med tednom nikoli ne zajtrkuje kar 31,3 odstotka vprašanih.

Opuščanje zajtrka s starostjo mladostnikov narašča in je bolj izrazito med dekleti kot fanti. Vsakodnevno zajtrkovanje lahko bistveno pripomore k bolj uravnoteženemu dnevnemu vnosu posameznih hranil, s tem pa se zmanjša tudi tveganje za njihovo pomanjkanje, kar je še zlasti pomembno v času rasti in razvoja. Tudi z razvojno-psihološkega vidika zajtrk vpliva na boljše kognitivne zmožnosti, kar se odraža zlasti v boljšem spominu in učenju.

Nasprotno pa opuščanje zajtrka prispeva k izbiri manj kakovostne prehrane, ki je revnejša z vlaknino in bogata z maščobami, zato mnogo študij povezuje opuščanje zajtrka tudi z višjo pojavnostjo debelosti med mladostniki.

Za zajtrk so najprimernejši polnovredni žitni izdelki (npr. polnozrnati kruh, žitne kaše), ki so ugodni viri energije predvsem za delovanje možganov, kvalitetni beljakovinski izdelki (npr. mlečni izdelek) pa ta ugodni učinek še povečajo. Z dodatkom zelenjave ali sadja, ki imata visoko hranilno vrednost, lahko pomembno izboljšamo preskrbo z vitamini in minerali. Poleg tega imata tudi relativno nizko energijsko vrednost zaradi višje vsebnosti vlaknine, zato bi ju morali poskusiti vključiti v prav vsak obrok, še pojasnjujejo na IVZ.

Zagotavljanje kakovostnih virov hrane je prvi korak k uravnoteženemu prehranjevanja. Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava iz lokalnih virov imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje in krajšega transporta ima lahko takšna hrana manj dodanih snovi, ki podaljšujejo trajnost, kot so npr. konzervansi in barvila.

Taka živila pa so tudi prepoznavna po bolj bogatem okusu in aromi. Zaradi dolgega transporta se lahko močno poveča tudi količina uporabljene embalaže, poraba fosilnih goriv, posledično pa tudi onesnaženost zraka. Pri pridelkih in izdelkih lokalnega izvora imamo lahko kot potrošniki tudi večji pregled nad njihovim poreklom.

Kot poudarjajo na IVZ, bi morali v prihodnje dati večji poudarek tudi lokalno pridelani ekološki hrani, saj vsebuje bistveno manj neželenih snovi, kot so nitrati in pesticidi, vsebuje več sekundarnih rastlinskih zaščitnih snovi, ki pozitivno delujejo na človekovo zdravje, in je običajno še boljšega okusa. Zato je lahko vključevanje lokalno pridelane in predelane hrane v vsakdanjo prehrano živila z vidika javnega zdravja velik prispevek k zdravju populacije.

Poleg tega pa s povečevanjem deleža lokalno pridelanih/predelanih živil v vsakdanji prehrani ne vplivamo le na naše zdravje, temveč posredno tudi na krepitev socialno-ekonomskega položaja slovenskega podeželja in njegovo ohranitev, kar je posebej pomembno v času ekonomske krize.

Sorodne vsebine:

Spodbujajmo lokalno, domače, eko!

Ali Primorci pojemo dovolj rib?

Na svetu več kot 366 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo