Slovenska raziskovalna podmornica

Piran

Torkova splovitev oziroma krst prve slovenske raziskovalne podmornice Calypso v Piranskem zalivu pri ribogojnici Fonda je popolnoma uspel. Z njo so po treh letih raziskovalnega dela dijaki ljubljanske Gimnazije Vič po mnenju mnogih dokazali, da se z realizacijo svoje na videz nore ideje lahko kosaj z marsikaterim uglednim raziskovalnim inštitutom v svetu. Obenem so hote ali ne spomnili na to, da smo bili Slovenci nekoč že tesno povezani s podmorničarstvom. Kdo ve, morda bodo gimnazijci zdaj z vidika inovativnosti na tem področju naredili nov korak.

Poklic podmorničarja je za slovensko vojsko danes pozabljen poklic, v zadnjem stoletju pa je v podmornicah plulo presenetljivo veliko naših fantov. Šlo je že za vojaške podmornice cesarske Avstro-Ogrske vojske, nato Kraljevine Jugoslavije in Kraljevine Italije, še največ pa seveda za podmornice nekdanje JLA.

A Slovenci s temi plovili nismo povezani samo zaradi naših nekdanjih podmorničarjev. Jugoslavija je namreč sodila v krog redkih držav, ki so znale načrtovati in graditi ta plovila. Sestavne dele so proizvajali v vseh državah naše nekdanje države. Precej znanja in materialov je v Pulj in Split, kjer so jih gradili, prihajalo tudi iz Slovenije. Jeklo in pločevina zanje sta tako proizvajali železarni  Jesenice in Ravne na koroškem, veliko materiala pa je prišlo tudi iz ljubljanskega Litostroja in mariborske Metalne, kjer so proizvajali zakovice. Akumulatorske baterije so proizvajali v Mežici, razne elektronske naprave v kranjski Iskri, ponjave in dele iz gume v kranjski Savi, zaščitne barve v Colorju v Medvodah … Lahko torej zatrdimo, da je bilo v jugoslovanske podmornice vgrajeno tudi veliko znanja in tehnologije iz Slovenije.

Dijaki Gimnazije Vič so pred tremi leti naredili atmosfersko sondo in jo  priklopili na balon, tako da je letela 32 km visoko. Po tem uspehu so rekli, da gredo še pod vodo in uspelo jim je.

Podmornica zmore potop do 1000 metrov. 

In očitno skupina kakih 50 dijakov Gimnazije Vič to tradicijo s svojim raziskovanjem, znanjem in vnemo obuja, pa čeprav za enkrat le z miniaturno raziskovalno podmornico. V torek so jo spustili na globino kakih 10 m, sej je bilo zanjo morje tam na mestu prvega preizkusa le toliko globoko. Dolga je 1,5 m, široka nekoliko manj kot meter, tehta 50 kg in je daljinsko vodena po kablih. Ima šest električnih motorjev, od katerih sta dva namenjena pogonu, štirje pa za manevriranje. Zdrži pritisk 100 barov, tako da je zasnovana za globino 1.000 metrov. Lahko pluje vodoravno, navpično in se obrača v vse smeri. Ima mikroračunalnik, ki omogoča, da se sama stabilizira. Če pride do kake napake, se motorji ustavijo in samostojno pride na površje.

Po grobih ocenah so v gimnazijski delavnici v podmornico vložili najmanj 10.000 ur svojega prostega časa in kar 40.000 evrov. Njihova zavzetost, znanje in pogum so že prepričali nekaj deset donatorjev in sedaj iščejo za Calypso kakega naročnika. Z njo se lahko naredi posnetke morskega dna in ga raziskuje, za kar ima vgrajeno kamero in dve luči. Tako bo na primer uporabna v primerih potopitve kakega plovila, saj ga bo lahko za potrebe dviga posnela. Nanjo bodo celo poskusili namestiti robotsko roko, ki bo na potopljeno plovilo namestila bojo oziroma vse potrebno za njen dvig.

Na slovenski obali smo lahko podmornice v nekdanji Jugoslaviji občudovali le izjemoma. Ko se je kaka redko prikazala v Kopru, je tja priplula nad vodo, saj je bilo naše morje zanje preplitko. Držale so se namreč pravila, da je minimalna globina za potop 50 m, pri čemer so na taki globini plule 30 m nad dnom in 20 pod gladino.

Ekipa z velikimi izzivi

Razmišljajo o vgraditvi še kakega sisteme za podvodne meritve, na primer tlaka, temperature, prevodnost vode in radi bi merili celo koncentracijo živega srebra v morju pod vodo – ne da bi se jemalo vzorce in jih nato dajalo na analizo v laboratorij. Novi izzivi, ki jih Calypso postavlja pred dijake tako niso majhni. Predvsem pa zaradi dosedanjih uspešnih rezultatov veselih obrazov pravijo, da z njo želijo še globlje. Načrtujejo njen potop na dno Blejskega in Bohinjskega jezera ter upajo, da bo  prispevala k razkritju še kakšne skrivnosti morskih globin - morda celo tistih, ki jih 4.000 m globoko še skrivajo ostanki Titanica.

Poudariti velja, da so se dijaki poleg tehničnih izzivov naučili tudi timskega dela in še marsičesa drugega. Razdelili so se v manjše skupine, ki so se ukvarjale s posameznimi deli projekta. Tako se je ena skupina ukvarjala s pogonskim sistemom, druga z umetno inteligenco, tretja z zunanjo lupino, četrta z notranjo lupino in tudi na promocijsko skupino niso pozabili.

Profesor navdušil dijake za raziskovanje

Ob uspehu je vsekakor poudariti, da je mentor skupine in profesor fizike Rok Capuder uspel z do sedaj kar tri letnim delom na podmornici že v srednji šoli za raziskovalno tehnično delo navdušiti dijake.

 

 

 

Deli novico:

Potapljač |  28 .05. 2015 ob  22: 26
Ma kakšna prva podmornica. Kaj ste jedli žajfo. V Kopru so izdelali prvo podmornico že pred leti in so z njo izdelali tudi prvi zemljevid Slovenskega morskega dna . Kasneje jih je pritegnila vojska in na njihovo željo so raziskave razširili. Podmornica je sedaj tako sofisticirana , da jo uporabljajo v več državah za raziskovanje morskega dna. V Iraku naprimer so jo uporabili za spremembo tamkajšnjega močvirnatega dna pri Mosulu. Pa tudi na obeh Slovenskih jezerih je že raziskovala. Govorim seveda o podjetju Harpha Sea doo. Poglejte si njihov splet.
Super |  28 .05. 2015 ob  10: 52
Pohvale, čim več takih projektov v šole!