Na posvetu Zelene prakse v kmetijstvu in gozdarstvu so predstavniki okoljskega in kmetijskega ministrstva predstavili izzive in možnosti za bolj zeleno proizvodnjo v obeh panogah in napovedali, da bo okvirni program za dolgoročno usmeritev kmalu v javni razpravi. Medresorsko usklajevanje na tem področju po njihovem mnenju poteka dobro.

Državna sekretarka z ministrstva za okolje in prostor Tanja Bogataj je povedala, da je treba zagotoviti dialog za spremembo politik v obnašanju in upravljanju, zaradi krize finančnega in gospodarskega sistema ter ob naraščajočem pomanjkanju naravnih virov pa postaja ozelenjevanje gospodarstva glavna paradigma, pri čemer je naloga države pomagati vzpostaviti ustrezne razmere in usmerjati proces prehoda v zeleno gospodarstvo, ki edino zagotavlja izboljšanje življenjskega standarda ob zmanjšanju pritiskov na okolje.

Upoštevati moramo dobre prakse

V Sloveniji modele, ki podpirajo takšen prehod, razvijamo že leta, naša zavarovana območja pa s tem pristopom že živijo, saj združujejo razvoj in varstvo narave. V tem se moramo prepoznati vsi in upoštevati dobre prakse, ki jih imamo, je dodala Bogatajeva.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče je predstavil trajnostni razvoj pri gospodarjenju z gozdovi in poudaril, da se na tem področju Evropa zgleduje po Sloveniji.

Naši gozdovi niso izkoriščeni

Ob 60-odstotni poraščenosti z gozdom imamo v Sloveniji letni prirastek 8,6 milijona kubičnih metrov, zadnja leta - brez lanskega, ko je bil večji - pa smo posekali le 3,5 milijona kubičnih metrov, tako da gozd še zdaleč ni izkoriščen. V lesno-gozdarski verigi je na t. i. zelenih delovnih mestih 17.000 ljudi, lahko pa bi jih veliko več, 100 kubičnih metrov lesa namreč zagotavlja eno delovno mesto.