Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je včeraj sporočilo, da je prejelo meddržavno tožbo, ki jo je Slovenija sredi septembra vložila proti Hrvaški zaradi kršitev pravic Ljubljanske banke pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij.
SLOVENIJA TOŽI HRVAŠKO: Dolgovi hrvaških podjetij do LB
Slovenija
Slovenija je 15. septembra na sodišče v Strasbourgu vložila meddržavno tožbo, v kateri zahteva najmanj 360 milijonov evrov odškodnine.
Slovenija v tožbi dokazuje, da so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim in arbitrarnim ravnanjem LB nezakonito prikrajšale za njeno premoženje in s tem v več pogledih kršile evropski pravni red, ki izvira iz evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zavezuje tudi Hrvaško.
Slovenija se je zato znašla v nepravičnem in nezavidljivem položaju, saj mora na eni strani izplačati varčevalce LB na Hrvaškem in BiH v skladu s sodbo v primeru Ališić iz leta 2014, na drugi strani pa je Hrvaška v zadnjih 25 letih storila vse, da prepreči poplačilo terjatev LB do hrvaških podjetij.
Ker dolžniki, hrvaška podjetja, po razpadu skupne države niso poravnali svojih zapadlih obveznosti do LB, ki so izhajale pretežno iz naslova posojil in garancij, odobrenih po letu 1980, sta LB in njena podružnica v Zagrebu med letoma 1991 in 1996 pričeli s postopki izterjave pred hrvaškimi sodišči.
Slovenija v tožbi tudi dokazuje, da so se hrvaške izvršilne oblasti neposredno vmešavale v delovanje sodne oblasti, preprečevale izvršbe, sodna oblast na Hrvaškem pa je spreminjala sodno prakso in onemogočala LB uspešno izterjavo svojih legitimnih dolgov do hrvaških podjetij.
Slovenija Hrvaško toži zaradi kršitve 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin do pravice do pravičnega sojenja, vključno načela enakosti pred zakonom, pravice do izvršitve sodb ter sojenja v razumnem roku.
Slovenija Hrvaško toži tudi zaradi kršitve prvega protokola konvencije, ki zadeva varstvo lastnine, saj je bila LB preprečena izterjava terjatev, bivši podpredsedniki hrvaških vlad pa so javno dejali, da izplačil ne bo kljub pravnomočnim sodbam.
Za tožbo se je Slovenija odločila po številnih poskusih v zadnjih 25 letih, da bi se uredilo vprašanje terjatev LB do hrvaških podjetij, ko med drugim tako sporazum o nasledstvu kot tudi dogovor iz Mokric nista pripeljala do rešitve tega vprašanja kot tudi vprašanja starih deviznih vlog.