Število obiskovalcev najbolj obiskane jame - Postojnske jame, Predjamskega gradu in ostalih znamenitosti, ki jih ima v upravljanju podjetje Postojnska jama iz leta v leto narašča in je v lanskem letu doseglo skoraj 800.000 gostov. Dnevni obisk Postojnske jame je skozi leto zelo različen, največ obiskovalcev pa prihaja na obisk v poletnih mesecih, ko je tudi v letoviških krajih več gostov.

Dnevi, ko dežuje, pripeljejo več obiskovalcev, saj se takrat ti raje odpravijo na enodnevne izlete, še posebej če je možna izbira destinacije, kamor vremenski vplivi ne sežejo, so za STA pojasnili v Postojnski jami. V ponedeljek je Postojnsko jamo obiskalo skoraj 5000 gostov, kar je julijski rekord v samostojni Sloveniji.

V Škocjanskih jamah so za STA pojasnili, da je običajno obisk jame večji v slabem vremenu, tudi v zadnjih dneh se je prav zato obisk nekoliko povečal. Običajno jamo na dan obišče med 500 in 800 obiskovalci, so pa ob večjih skupinah dnevno našteli tudi do 1000 obiskovalcev.

Število obiskovalcev se pri njih v zadnjih letih zvišuje, povprečno pa jih na leto obišče preko 100.000 obiskovalcev, lani recimo 111.000.

V jami Vilenica ob slabem vremenu ne občutijo večjega povpraševanja, saj, kot so pojasnili za STA, jamo običajno obiščejo skupine v okviru ogledov drugih znamenitosti v bližini. Letno je jamo v zadnjih 20 letih obiskalo od 7000 do 8000 obiskovalcev, se je pa število zmanjšalo na od 4000 do 5000 obiskovalcev letno. Kot pojasnjujejo, prihaja približno enako število skupin, a je velikost skupin manjša, vse manj pa je tudi obiskov šolskih skupin.

Medtem ko so kalcitne sige in kapniki v jamah običajen pojav, krasijo snežnobeli aragonitni kristal le redke jame v svetu. Ena izmed njih je tudi v Sloveniji - Aragonitna Ravenska jama pri Cerknem, v kateri je 352 metrov dolg splet rovov na treh ravneh. Žal je jama že več let zaprta zaradi nezmožnosti dogovora med lastnico ozemlja pri vhodu v jamo, Občino Cerkno in jamarji.

Status naravne vrednote ima sicer na ozemlju Slovenije 14.970 vrednih delov narave, med katerimi je tudi preko 9000 podzemnih jam, ki imajo status podzemne geomorfološke naravne vrednote državnega pomena. S predpisom je vsaki od jam določen tudi eden od treh varstvenih režimov glede vstopa.

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava.

To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemni kraški pojavi, podzemne jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

Gostota naravnih vrednot za celo Slovenijo znaša 0,74 na kvadratni kilometer. Skupna površina vseh območij naravnih vrednot je 2458 kvadratnih kilometrov, kar je 12 odstotkov kopne površine države, je razvidno iz podatkov Agencije RS za okolje.

Površinsko največji sta geomorfološki naravni vrednoti planota Pokljuka in planota Jelovica, sledijo pa narivna struktura Nanos in Kraški rob.