Na dogajanja in medijska poročanja v zvezi s "slovaškimi pogodbami v Žitu" sta se odzvali tudi Olga Vargova, direktorica slovaške agencije za zaposlovanje Job Servis, in Ana Benčič, direktorica slovenske agencije za zaposlovanje ABF iz Izole, ki je v skladu z zakonodajo uredila vpis Job Servica v slovenski register tujih agencij za zaposlovanje in je hkrati pooblaščena predstavnica za odnose z javnostmi za JOB Service v Sloveniji. Opozorili sta, da je prišlo pri poročanju o primeru posredovanja zaposlovanja v Žitu do več pomanjkljivosti.
Vargova je sicer v nekoliko polomljeni slovenščini z nekaj slovaškimi besedami razložila, da mora tuja agencija za zaposlovanje spoštovati delovnopravno zakonodajo matične države kot tudi vsake države, v katero napotuje delavce na delo. Tako so bile pogodbe, ki jih je Job Service predlagal v podpis delavcem, ki bi delali v Žitu, usklajene s slovaško in slovensko zakonodajo. Tudi sicer Job Service vedno dela v skladu z zakonodajo, kar potrjuje vrsta nadzorov inšpektorata za delo, tako na Slovaškem kot v Sloveniji, ki so bili opravljeni v zadnjih letih in niso pokazali kršitev delovno-pravne zakonodaje.
Očitano je bilo tudi, da bi morali delavci delati na Slovaškem − kraj dela je v pogodbah jasno definiran in je v konkretnem primeru Maribor. Šest Mariborčanov je zavrnilo podpis pogodb.
Zgodba s "slovaškimi pogodbami v Žitu" se je začela lanskega novembra, ko je Žito sklenilo pogodbo z Job Seviceom in mu dalo naročilo za najem delovne sile. Tako je Job Service novembra napotil v Žito dva delavca in še dva v začetku decembra. Konec decembra je mariborska enota Žita predlagala, da bi nekatere delavce, ki so imeli pogodbe z drugo agencijo, prezaposlili na Job Service. Delavci so se s tem strinjali. V Job Serviceu so sprejeli naročilo, pripravili pogodbe in jih posredovali delavcem v podpis 27. decembra, z namenom, da jih delavci pregledajo, podpišejo, vrnejo in začnejo delati 31. decembra. Kot je iz nadaljevanja zgodbe znano, delavci pogodb niso podpisali, vendar o tem niso obvestili nikogar, ne Žita, ne Job Servicea, kljub temu pa naj bi šest delavcev prišlo na delo v Žito. Job Service, kot je povedala Vargova, torej v Žitu ni zaposloval "na črno".
Predvidevajo, da delavci niso podpisali pogodb, ker jim niso ustrezale. Kot je povedala Ana Benčič, se je o primeru "slovaških pogodb v Žitu" pogovarjala tudi s sindikati. Prišli so do ugotovitve, da imajo podobne poglede na reformo trga dela, strinjajo se, da bi morala biti angažiranost sindikatov na področju agencijskih delavcev večja.
Pravno formalno so za nastale kršitve krivi predvsem delavci, ki so brez podpisanih pogodb prišli na delo, in podjetje Žito, ki jim je to dovolilo. Pojdetja Job Service delovni inšpektor ni obiskal.
Benčičeva je bila ostra do delovanja države v preteklosti: "Ko se je Slovenija v konjunkturnih časih posluževala delovne sile iz nekdanje skupne države, od njih ni pobirala davkov, veliko je bilo dela na črno. Tudi zaradi tega je zdaj manjko v državni blagajni. Sedaj pa imamo probleme. Takrat se ni nihče spraševal o posledicah. To me spominja na Ezopovo basen o mravljici in murenčku. Mravljica je pridno delala, murenček pa je pel. Nato je prišla zima ..."
Številke pri plači delavca vzete iz konteksta?
Same pogodbe so sicer res pripravljene v slovaščini, vendar jih je agencija Job Service za potrebe dela v drugih državah ustrezno prevedla. Tako so delavci v konkretnem primeru dobili ustrezno prevedene pogodbe v slovenskem jeziku.
Plače delavcev, ki preko Job Servicea delajo v Žitu, so izenačene s plačami delavcev v Žitu, kar mora agencija, ki delavca napoti na delo k drugemu uporabniku, zagotoviti po zakonu. V omenjenem primeru mora biti tako v skladu s slovensko in slovaško zakonodajo kot tudi direktivo EU 2000/78. Tako je v e) odstavku 2. točke pogodbe med drugim jasno določeno, da je "bruto mesečna minimalna plača delavca 327,20 eur, skupaj s stimulacijo"… in hkrati tudi, da je "neto dnevna urna postavka 3,5 eur in nočna 3,8 eur". V javnosti je bila izpostavljena samo prva alineja, ki predstavlja uskladitev s slovaško zakonodajo, ob tem, da predstavlja "minimum" omejitev navzdol, nikakor pa ne navzgor. V večini primerov pa je bila ob poročanjih zamolčana vsebina tretje alineje in s tem uskladitev s slovensko zakonodajo. Informativni izračun, ki je bil predstavljen na današnji novinarski konferenci, pove, da bi delavec prejel večjo neto plačo, kot je določena z minimalno plačo v Sloveniji (616 evrov za 176 delovnih ur, pri čemer niso upoštevani nočno delo in drugi dodatki). Neuradno so dobili tisti delavci, ki so podpisali pogodbe, izplačila v višini okoli 1000 evrov neto.
Vloga agencij za zaposlovanje
Podjetje Žito se je − uradno − posluževalo zaposlitve prek agencij predvsem zaradi oscilacij potrebe po delovni sili.
Agencije za zaposlovanje v Sloveniji dobijo okoli 4 do 5 odstotkov bruto plače delavca, ki ga napotijo na delo. Podjetju to omogoča večjo fleksibilnost, predvsem pri odpuščanjih delovne sile glede na potrebe po proizvodnji ali storitvah.
Marsikdo pa se sprašuje, čemu so agencije za zaposlovanje sploh potrebne. Očita se jim posredništvo in golo zaslužkarstvo. Pa vendarle, kot pravi Ana Benčič: "Agencije za zaposlovanje so pomemben gospodarski dejavnik, ki zagotavlja fleksibilnost trga dela, strokovnost v postopku zaposlovanja, ščiti pravice napotenih delavcev in generira nova delovna mesta."
Več iz rubrike Pod lupo:
Odklonili nudenje pomoči: Strokovno ravnanje ali malomarnost?
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
MOŠKI VKORAKAL NA KOPRSKO POLICIJSKO POSTAJO: Prijavil, da so mu iz avta ukradli kuverto
N.J.
-
danes ob 12:26
Novo iz Slovenije
BO TO ZAMAJALO DATUME REFERENDUMOV? SDS in NSi sta vložili zahtevi za ustavno presojo
T.R.
-
danes ob 11:09
DANES DO 25 STOPINJ CELZIJA: Kakšno vreme pa lahko pričakujemo naslednje dni?
N.J.
-
včeraj ob 09:24
V večini primerov pa je bila ob poročanjih zamolčana vsebina tretje alineje in s tem uskladitev s slovensko zakonodajo. Informativni izračun, ki je bil predstavljen na današnji novinarski konferenci, pove, da bi delavec prejel večjo neto plačo kot je določena z minimalno plačo v Sloveniji (616 evrov za 176 delovnih ur, pri čemer niso upoštevani nočno delo in drugi dodatki). Neuradno so dobili tisti delavci, ki so podpisali pogodbe, izplačila v višini okoli 1000 evrov neto.