Skozi sito pristojnih parlamentarnih odborov je danes šla peterica ministrskih kandidatov za vodenje preoblikovanih resorjev v skladu s spremembami zakona o vladi, ki so bile po referendumski potrditvi uveljavljene konec minulega leta. Zaslišanja so prestali Alenka Bratušek, Darjo Felda, Uroš Brežan, Igor Papič in Emilija Stojmenova Duh.
SKOZI SITO PETERICA KANDIDATOV ZA MINISTRE: Bratušek, Brežan, Papič, Felda in Stojmenova Duh na odborih dobili zeleno luč
Slovenija
Kandidatka za ministrico za infrastrukturo Bratušek, sedanja državna sekretarka na ministrstvu, je pred odborom DZ za infrastrukturo med cilji, ki jim bo sledila kot ministrica, izpostavila varno, zeleno in digitalno.
Bratušek, ki je ministrstvo za infrastrukturo že vodila med letoma 2018 in 2020, se je v predstavitvi osredotočila na večje infrastrukturne naložbe v prihodnjih letih, pri čemer je izpostavila trajnostno noto. "Če želimo govoriti o zelenem, je treba dati prioriteto železnicam," je med drugim izpostavila. Poudarila je tudi vlaganja v kolesarsko infrastrukturo.
Na področju letalstva in med drugim napovedala interventni zakon za zagotovitev večje letalske povezljivosti, ki ga je vlada nato potrdila v nadaljevanju dneva. Zakonski predlog predvideva triletno pomoč v višini 5,6 milijona evrov letno. Pomoč bodo dodelili v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču, veljala pa bo za destinacije, ki bodo določene kot bistvene za Slovenijo.
Omenila je še, da na ministrstvu deluje tudi delovna skupina, ki ugotavlja upravičenost ustanovitve nove nacionalne letalske družbe.
Kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pred odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino poudaril, da se je treba zavedati vse večjega pomena vseživljenjskega izobraževanja. Napovedal je prenovo kurikuluma v vrtcih, predvsem na področju digitalizacije. Na tem področju je treba sicer opolnomočiti vzgojitelje in učitelje na vseh stopnjah, je dejal.
Pri potrebnih spremembah na področju osnovnih šol je spregovoril o nacionalnem preverjanju znanja in razširjenem programu, prenova srednjega šolstva pa mora biti po njegovih besedah takšna, da bodo dijaki ob koncu izobraževanja imeli določene kompetence in znali uporabljati svoje znanje.
Med drugim je napovedal še, da se bo v šolskem letu 2024/25 nacionalno preverjanje znanja upoštevalo tudi pri vpisu otrok v nadaljnje izobraževanje in da bodo prenovili program prvega triletja, tako da ne bi bilo predmetnika.
Kandidat za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan, sedanji minister za okolje in prostor, je pred odborom DZ za infrastrukturo, okolje in prostor izpostavil, da se bodo v prihodnje posvetili predvsem skrbi za kakovostno življenje ljudi ter v luči tega uspešno ohranjanje narave in upravljanje s prostorom ter vodnimi viri.
Na novem ministrstvu se bodo po njegovih besedah posvetili razvojnim projektom, soočanju s podnebnimi spremembami. Kot poseben izziv je izpostavil optimizacijo sistemov z nacionalnimi varovanimi območji. Na ministrstvo prehaja tudi področje rudarstva, kjer bo v ospredju izpeljava zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Glede področja upravljanja voda je izpostavil urejanje vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja ter protipoplavne zaščite. Napovedal je sanacijo območij, ki jih ogrožajo plazovi. Na področju rabe prostora se bo zavzemal za obnovo stanovanjskega fonda. Kot poseben izziv je izpostavil optimizacijo sistemov z nacionalnimi varovanimi območji.
Kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je do zdaj v vladi opravljal naloge ministra za izobraževanje, znanost in šport, je v predstavitvi pred odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino kot glavno nalogo na področju visokega šolstva navedel prenovo visokošolske zakonodaje.
Poudaril je tudi pomen koncepta vseživljenjskega izobraževanja, zeleni prehod in digitalizacijo, javni razpis za krepitev vloge kariernih centrov v celostni obravnavi študentov in pripravo pravilnika o postopkih in načinu izvrševanja pravic študentov s posebnimi potrebami in študentov posebnim statusom v visokem šolstvu.
Na področju znanosti je Papič izrazil zadovoljstvo ob sprejemu zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti konec leta 2021 in ustanovitvijo razvojnega sveta. Prenos inovacij na njegovo novo ministrstvo se mu zdi samoumeven, pri čemer je po njegovem mnenju ključno sodelovanje z gospodarskim ministrstvom. Na ministrstvu, ki ga bo vodil, se bodo po njegovih besedah osredotočili na področje znanosti in reševali "luknjo, ki smo jo imeli do zdaj pri bolj učinkovitem prenosu znanj".
Zaslišanje pred odborom DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je uspešno prestala tudi Emilija Stojmenova Duh, ki trenutno v vladi Roberta Goloba vodi službo vlade za digitalno preobrazbo, zdaj pa je kandidatka za vodenje novoustanovljenega ministrstva za digitalno preobrazbo.
Kot enega izmed osrednjih ciljev je izpostavila digitalna znanja in kompetence. "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva," je dejala in navedla cilj povečati delež prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in kompetencami z današnjih 50 na 80 odstotkov do leta 2030. "To pomeni, da lahko uporabljajo vse javne storitve, ki so na voljo," je dejala.
V manj kot desetih letih naj bi bile vse bistvene javne storitve na voljo tudi digitalno. Glede infrastrukture pa je med drugim omenila cilj dostopnosti širokopasovnega interneta v vseh naseljenih območjih do leta 2025 ter dostopnost omrežja 5G v vseh naseljenih območjih v državi do leta 2030.
V petek sledijo še zaslišanja kandidatov za ministre za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana, za solidarno prihodnost Simona Maljevca ter za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška.