Območje rimske vile s pristaniščem je bilo leta 1999 razglašeno za spomenik nacionalnega pomena in sodi med najpomembnejše arheološke spomenike na slovenski obali, je ob današnji slovesnosti poudarila dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in vodja projekta Irena Lazar.

Kljub sporazumu z občino in zavodom za varstvo kulturne dediščine, na podlagi katerega so tu že pred leti začeli izvajati različne javne vsebine, kot so vodeni ogledi, in nadaljevali z raziskavami, pa so se na univerzi oz. njenem inštitutu za arheologijo in dediščino zavedali, da bodo lahko zgolj z večjim finančnim vložkom najdišče tudi ustrezno prezentirali.

S pomočjo omenjenega projekta AS - Arheologija za vse, ki se je iztekel januarja letos, so tako restavrirali in konzervirali rimske mozaike. Ti so v enem delu konzervirani in situ, na južnem delu območja vile pa so jih dvignili in odpeljali v Ljubljano, kjer so jih restavrirali in postavili na nove nosilce. Vmes so na območju izkopa uredili drenažo zaradi zaščite pred zalednimi vodami in nato mozaike vrnili na mesto odkritja.

Poleg tega so območje mozaikov in arhitekture nadkrili s ponjavami, ki omogočajo njihovo varovanje, hkrati pa omogočajo tudi daljše termine ogledov najdišča. Na novo so vzpostavili tudi center za obiskovalce v obliki povezanih kontejnerjev, je povzela Irena Lazar.

Tudi izolski župan Igor Kolenc je poudaril pomen arheološkega parka za turistično ponudbo mesta. "Mislim, da je ravno obujanje in prikazovanje naše zgodovine prava pot, ki lahko povezuje tako ljudi, ki živijo na tem območju, kot obiskovalce," je povedal v svojem nagovoru ter dodal, da bodo ljudje z obiskom parka lahko spoznali tudi vlogo in pomen Izole skozi zgodovino.