Sabina Mozetič

Kljub temu da sta se Koper in celotna Mestna občina Koper razvila na prav vseh področjih, pa poleg očitkov o večjih vlaganjih v mesto na račun podeželja, v zadnjih dneh slišimo tudi očitke, da mesto nima duše, da bi bilo treba znižati najemnino poslovnih prostorov, da ni dovolj samo blišč, ampak tudi vsebina, skratka, da se na mesto pozablja. Kako to komentirate?

Tudi v občinski upravi z nemajhnim začudenjem poslušamo komentarje v zadnjem obdobju, ki se nanašajo na utrip življenja v mestnem jedru Kopra, kajti vrsto let smo tudi kot občinska uprava s strani predvsem posameznih občinskih svetnikov dobivali obratne pripombe, in sicer da se v primerjavi z mestom premalo vlaga v podeželje. Vsekakor ne držita ne prvi niti drugi očitek. V Mestni občini Koper vsa leta izvajamo ogromno naložb tako na podeželju kot v mestu. Drži pa, da je ravno mesto Koper tisti del naše občine, ki ga vsakodnevno zaradi službe, šole in drugih dejavnosti obišče velik del vseh občank in občanov in da je zato bilo nujno potrebno najprej urediti vso infrastrukturo, ki jo tolikšno število ljudi vsakodnevno uporablja.

Hkrati se zavedamo, da je prav zgodovinsko mestno jedro tisti biser naše občine, ki jo dela edinstveno in posebno. Mestno jedro Kopra s svojo bogato zgodovino in arhitekturo iz časov beneške republike je tudi magnet, na katerega stavimo pri promociji Kopra kot izjemne turistične destinacije, kar nenazadnje prepoznavajo tudi domači in tuji obiskovalci, ki si z zanimanjem ogledujejo stavbe, trge, ozke ulice, ki pričajo, da je bil Koper tudi v svoji zgodovini že prestolnica in naravno središče širšega območja, ki je presegalo meje današnje Slovenske Istre.

Mestna občina Koper je v preteklih letih s številnimi aktivnostmi in projekti začela izvajati obsežna dela na prenovi mestnega jedra, ki že kažejo zavidljive rezultate. Tako je bilo obnovljenih vrsta pročelij, kjer je občina lastnikom priskočila na pomoč s subvencijami in ta uspešen projekt bomo nadaljevali tudi v prihodnosti.

Ker pa se dogajajo tudi primeri, ko se z etažnimi lastniki ni moč dogovoriti, da pristopijo k obnovi fasade, strehe, oken, je za take primere Mestna občina Koper sprejela odlok, ki občini omogoča, da na svoje stroške prenovi sicer zasebno nepremičnino, v nadaljnjem postopku pa tudi s pomočjo sodnih postopkov in vpisa hipoteke uveljavi vložena sredstva. Tak ukrep je bil tako uporabljen pri objektu v Kidričevi ulici (nekdanji Slovenijašport), vendar so lastniki tik pred izvršitvijo odločbe sami obnovili fasado, kar nam dokazuje, da je sprejeti odlok učinkovit.

V preteklih letih se je bistveno na bolje obrnilo tudi področje oddajanja poslovnih prostorov v najem, saj je v tem trenutku praktično nemogoče dobiti v najem prazen poslovni prostor v lasti koprske občine oziroma se v primeru, da en najemnik prostor zapusti, hitro javi nov interesent.

Poleg tega smo izjemno zadovoljni, da se je večina trgovcev in gostincev v mestnem jedru združila v Zavod Otok, s katerim skupaj soustvarjamo tako imenovani mestni management, katerega smo kot pilotski projekt uspešno predstavili na številnih strokovnih srečanjih v Sloveniji in tudi v sosednjih državah.

Če samo pomislim, da smo samo pred nekaj leti, ko so v Koper komaj začele prihajati večje potniške ladje, komaj prepričali trgovce, da imajo svoje trgovine odprte tudi ob nedeljah, je danes utrip mesta med vikendi popolnoma drugačen. Da ne omenjam, da je ravno mestno jedro, sicer zlasti v poletnem času, prizorišče številnih kulturnih, zabavnih in tudi športnih prireditev, kar vse vnaša v mesto živahen in mladosten utrip.

Pomemben dejavnik življenja v mestu so tudi študenti Univerze na Primorskem, zato nas zelo veseli dejstvo, da je Univerza zastavila svoj prostorski razvoj tako, da ohranja vse fakultete prav v mestnem jedru, saj se potrebam študentom prilagajo tudi ponudniki drugih storitev, vemo pa, da je prav mladina tista, ki da mestu še poseben pečat.

Ravno mestno jedro bo tudi v prihodnjih letih deležno še več sprememb v smislu še večjega prilagajanja prebivalcem in boljšega življenja, saj bo tako popolnoma nov namen pridobilo nekdanje luško skladišče ob severni obvoznici. Po preselitvi upravne enote bodo tudi stavbe na Trgu Brolo namenjene za programe, ki bodo še bolj bogatili mesto.

Univerza na Primorskem bo že v kratkem pričela s prenovo prazne stavbe nekdanje kovinarske šole, območje Muzejskega in Nazorjevega trga bo z izgradnjo podzemne garažne hiše, popolnoma prenovljenega Muzejskega trga in obnovljene Tomosove stolpnice pridobilo popolnoma novo podobo.

Prav mirujoči promet v mestu je tisti, katerega smo se v občinski upravi lotili, in sicer s ciljem, da bodo ulice in trgi postopoma brez avtomobilov, namenjeni sprehajalcem in pešcem, jekleni konjički pa umaknjeni v podzemne garažne hiše, ki bodo na takih lokacijah, da bodo dostopne, cenovno pa s subvencijami občine za prvi oziroma en avtomobil v gospodinjstvu izjemno ugodne.

Kot smo že večkrat napovedali, bosta za dokončno rešitev mirujočega prometa, poleg garažne hiše na Muzejskem trgu, za katero je že pridobljeno gradbeno dovoljenje, zgrajeni še garažni hiši za tržnico in na današnjem parkirišču Barka. Vsekakor bo istočasno z gradnjami garaž vzpostavljen tudi sistem dostav in pa sistem voženj s t. i. kavalirji, prvi štirje bodo tako vozili po mestu že v prihodnjem letu. Tu je še obnova Servitskega samostana; skratka, trditev, da je staro mestno jedro zapostavljeno, nikakor ne drži.

Največja stavba v mestu je nedvomno Servitski samostan, ostaja pa še edina, ki ni obnovljena. Vemo, da ni v lasti Mestne občine Koper, toda kaj je naredila občina, da bi ta pomemben kompleks zaživel s primerno vsebino in kakšna je ta?

Pred leti je Republika Slovenija Servitski samostan razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, kar je pomenilo, da je država prevzela skrb za ureditev tega objekta. V nadaljevanju ga je ta ista država na pobudo Univerze na Primorskem prenesla v last slednje. Univerza je nameravala objekt preurediti za namen univerzitetne knjižnice, vendar so po več letih, ko se v objektu ni nič dogajalo, ugotovili, da bi bila obnova objekta tako z gradbenega kot s finančnega vidika prezahtevna in so svoje dejavnosti za pridobivanje novih prostorov preusmerili na druge nepremičnine.

V Mestni občini Koper smo dogajanja v zvezi s Servitskim samostanom ves čas spremljali, saj se zavedamo, da je objekt izjemnega zgodovinskega pomena, nenazadnje se je v tem objektu rodilo kar lepo število Koprčank in Koprčanov in ima zato tudi simboličen pomen, vendar so bila naša dejanja lahko le v smeri opozarjanja tako Univerze kot Republike Slovenije, da objekt propada in da so nujni čimprejšnji ukrepi.

Očitno so naša opozarjanja, tudi uradni dopisi, obrodili rezultat, saj sta tako septembra letos, ob otvoritvi Osnovne šole Pier Palolo Vergerio il Vecchio, župan Mestne občine Koper in tedanja ministrica za izobraževanje, šolstvo in šport ponovno izpostavila to problematiko in tudi pripravljenost občine, da se aktivno vključi v prenovo objekta, seveda pod pogojem, da Mestna občina Koper pridobi tudi lastništvo Servitskega samostana. Temu srečanju in neformalnemu strinjanju predstavnikov ministrstva je sledila tudi uradna pobuda Mestne občine Koper, s katero smo pozvali ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport, da na Mestno občino Koper brezplačno prenese lastninsko pravico Servitskega samostana.

Glede na pogovore z ministrstvom pričakujemo, da bomo pozitiven odgovor prejeli že v kratkem. Takoj po sklenitvi ustreznega akta bo Mestna občina Koper pristopila k tistim delom, ki so nujno potrebna za zaščito in ohranitev objekta (zaščita in obnova fasade, strehe, oken, vrat), v sodelovanju z Zavodom za zaščito kulturne dediščine pa bo treba izvesti vsa konzervatorska dela, ki bodo služila tudi za pripravo projektov za celovito obnovo objekta.

V tem obdobju bo tudi dovolj časa za širšo obravnavo in proučitev možnih dejavnosti, ki bodo lahko v tem objektu našle svoj prostor. Objekt Servitskega samostana s svojo zasnovo, čudovitimi notranjimi atriji, bi lahko tako služil za različne namene na področju kulture, izobraževanja, znanosti. Tu bi lahko našli svoj prostor tudi mladi kreativni podjetniki za različne aktivnosti start-upov in co-workinga.

Eden od očitkov je tudi, da občina v šestnajstih letih ni bila sposobna sprejeti občinskega prostorskega načrta (OPN). Lahko to pojasnite?

V zvezi s prostorskim načrtovanjem v Mestni občini Koper je treba najprej pojasniti, da Mestna občina Koper izvaja prostorsko politiko v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo. Vsi gradbeni posegi v Mestni občini Koper temeljijo na osnovnem občinskem dokumentu, t. j. družbenem planu, sprejetem v letu 1986, kar pomeni, da se vse gradnje izvajajo na območju stavbnih zemljišč, ki jih je kot take določila občina v obdobju, preden je svoj prvi mandat nastopil aktualni župan Boris Popovič. To dejstvo pomeni, da je prostorska politika občine v zadnjih šestnajstih letih izjemno racionalna, ter da ni bilo potrebe, da bi kmetijska zemljišča spreminjali v stavbna zemljišča, dokler se ne najprej urbanizirajo oz. pozidajo obstoječa stavbna zemljišča.

Lahko rečem, da je celotna prostorska politika občine trajnostno naravnana ter da se za razliko od očitkov nekaterih o preveliki pozidanosti občine, ravno obratno, kmetijska zemljišča ščitijo. Poleg tega pa so se v vseh teh letih predpisi, ki določajo pripravo in sprejem občinskih prostorskih načrtov večkrat spreminjali, spreminjale so se potrebne podlage za pripravo teh dokumentov, ki so izjemno zahtevne in tudi cenovno zelo drage, tako da smo v občini tudi na tem področju ravnali racionalno, saj bi morali OPN v primeru njegovega sprejetja v tem obdobju že večkrat spreminjati.

Župan Boris Popovič

Zadnja sprememba prostorske zakonodaje se je zgodila prav v tem letu, in sicer sta 1. junija začela veljati tako nov Gradbeni zakon kot tudi nov Zakon o urejanju prostora, ki ponovno in seveda drugače ureja pripravo in sprejem občinskega prostorskega načrta. Na podlagi nove zakonodaje je občinska uprava že pristopila k pripravi terminskega plana in vsebinskega plana vseh potrebnih aktivnosti za pripravo in sprejem občinskega prostorske načrta.

Prvi sklop potrebne dokumentacije je t. i. strateški del OPN-ja, ki je že v zaključni fazi in pripravljen za skorajšnjo javno razgrnitev, ki bo potekala tako, da bodo zainteresirani občani imeli priložnost in možnost seznaniti se z dokumentom in podajati pripombe. V nadaljnjem postopku, ki bo sledil strateškemu delu, pa bodo strokovno pregledane vse že oddane pobude za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno.

V postopku preverjanja teh pobud se bo sledilo načelu, da se zaokrožujejo območja stavbnih zemljišč, kar pomeni, da bodo lastniki kmetijskih zemljišč, ki so v bližini naselij, v bližini, kjer je infrastruktura že zgrajena, imeli možnost, da pridobijo parcele za gradnjo stanovanjskih objektov.

Posebnost oz. pomanjkljivost naše občine pa je žal ta, da v tem trenutku ne razpolagamo z zemljišči, kjer bi lahko razvijali poslovne in gospodarske dejavnosti, ki pa so predpogoj za nadaljnji razvoj občine. V preteklosti je bilo za ta namen določeno zemljišče, ki pa je bilo leta 2002 razglašeno za naravni rezervat Škocjanski zatok.

V Mestni občini Koper smo imeli že veliko poslovnih srečanj z domačimi in tujimi možnimi vlagatelji, ki zaradi Luke Koper našo občino štejejo kot eno izmed najbolj zanimivih in propulzivnih v območju severnega Jadrana oziroma južne Evrope. Vendar jim zaradi prostorske omejenosti nismo mogli ponuditi primernih lokacij.

Iz vsega navedenega je razvidno, da je problematika občinskega prostorskega načrta veliko širšega pomena in da poleg pripravljenosti občine za njegovo pripravo, ki vsekakor obstaja, terja tudi pripravljenost države, da Mestni občini Koper prizna vlogo pomembnega regijskega središča, ki je še toliko večja, ker imamo edino slovensko pristanišče, in ji v postopkih tudi pomaga.

Zdi se, da ljudem še vedno ni jasno, kaj je koncesija Luke Koper, kaj je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plačuje Luka Koper, in kaj je ekološki sklad, ki ga vodi posebna komisija, v katerem se bodo zbirala sredstva, namenjena omilitvi negativnih vplivov koprskega pristanišča. Kako bi jim razložili razliko?

Luka Koper je tako kot drugi zavezanci dolžna občini plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. To je dajatev, ki jo na podlagi zakona in občinskih odlokov plačujejo lastniki oziroma uporabniki zazidanih in nezazidanih stavnih zemljišč in se obračunava na podlagi komunalne opremljenosti območja, lokacije kjer se nepremičnina nahaja ter velikosti zemljišča oz. objekta. To dajatev zelo dobro poznamo praktično vsi občani in občanke, ki imamo v lasti neko nepremičnino, saj nam FURS za račun Mestne občine Koper vsako leto pošlje odločbo in položnice.

Luka Koper v Mestni občini Koper pokriva ogromno območje, kar 1897 kvadratnih kilometrov, in glede na tako obsežnost luškega teritorija je seveda nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča primerno visoko.

Ob tem je treba povedati, da je Luka Koper Mestni občini Koper pred letom 2002 plačevala nadomestilo za uporabo zemljišča v, lahko rečem, le simbolični višini in da je šele župan Boris Popovič v času, ko je bil direktor Luke še Bruno Korelič, dosegel, da je bil sprejet najprej ustrezen občinski odlok in da je nato Luka Koper začela plačevati pravilno odmerjeno višino nadomestila.

Koncesijska dajatev je pa dajatev, ki jo je Luka Koper dolžna plačevati od leta 2008 dalje, ko je s strani države pridobila koncesijo za upravljanje koprskega pristanišča.

V zvezi s tem je pomembno poudariti, da se je v času priprave in sprejemanja koncesijskega akta župan Boris Popovič aktivno vključil v to dogajanje, saj je takrat obstajala tudi možnost, da bi Luka Koper, d.d., za upravljanje pristanišča morala konkurirati na mednarodnem tenderju. Prav zavzemanje župana je bilo tedaj zelo pomembno, da je Luka Koper, d.d. s strani države pridobila neposredno koncesijo za obdobje 35 let ter da je istočasno Mestni občini Koper pripadlo 50 odstotkov koncesijske dajatve (drugih 50 odstotkov gre v državni proračun). In žal so bila kasneje prav ta dejstva, da je Luka Koper začela občini plačevati primerne in poštene dajatve za uporabo ogromnih površin in za vse neposredne vplive na okolje, razlog za nastanek Občine Ankaran. Ampak to je že druga zgodba …

Oba prihodka, t. j. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča kot koncesija, sta prihodka občinskega proračuna. Občina s temi sredstvi financira delovanje javnih služb in svoj razvoj nasploh. Od prihodnjega januarja pa bo morala biti poraba sredstev, pridobljenih iz koncesijske dajatve, prikazana tudi v načrtu razvojnih programov proračuna.

Ekološki sklad, ki se omenja v vprašanju, je novost, za katero sta se Mestna občina Koper in Luka Koper dogovorili letos, ko sta podpisali dogovor o vzpostavitvi omilitvenih ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov Luke Koper. V dogovoru, ki sicer pokriva več področij, povezanih z ekologijo in vplivi delovanja pristanišča, je tudi podlaga za oblikovanje posebnega sklada, v katerega bo Luka Koper letno prispevala 200 tisoč evrov.

Za koriščenje sredstev iz tega sklada bo imenovana posebna mešana komisija iz predstavnikov občine in Luke, ki bo pripravila javni poziv, določila pogoje in kriterije porabe teh sredstev. Poenostavljeno povedano, občanke in občani se bodo lahko prijavili na poziv oz. razpis in iz tega sklada pridobili sredstva za npr. zamenjavo oken in drugih posegov na svojih nepremičninah, vse s ciljem, da se zmanjšajo negativni vplivi obratovanja pristanišča (hrup, pretirana osvetljenost, prah …). Skratka, nadomestilo in koncesija se razporejata z občinskim proračunom, sredstva ekološkega sklada pa bodo prejeli neposredno prizadeti občani in občanke Kopra.

V javnosti se postavlja tudi vprašanje vzpostavitve tehnološkega parka v Kopru, čeprav se zdi, da nihče ne ve prav točno, kaj to pomeni. Omenja se tudi več lokacij, znano pa je, da Mestna občina Koper že snuje razvojni center na območju nekdanje tovarne Tomos. Kako daleč so zadeve?

V Mestni občini Koper smo pred leti že razmišljali o umestitvi tehnološkega parka in zanj tudi že rezervirali zemljišče na območju poslovno-obrtne cone Sermin, vendar ta lokacija na tem območju ni nikoli zaživela, predvsem zato, ker v tistem času ni bilo še prave gonilne sile tega projekta.

Stvari pa so se pred dvema letoma s prihodom družbe Hidria, ki je kupila območje bivšega Tomosa, zelo spremenile. Kot vemo je to podjetje eno najbolj razvojno naravnanih v Sloveniji. S svojo dejavnostjo pa so prisotni tudi v mednarodnem gospodarstvu, kot eden večjih dobaviteljev za avtomobilsko industrijo. Pri predstavitvi svojih programov smo hitro zaznali možne sinergijske učinke, še zlasti, ko se je v projekt vključila tudi Univerza na Primorskem.

Tako Hidria kot Mestna občina Koper sta tudi partnerja v projektu Edison, v katerega so vključena vsa najboljša in najbolj inovativna podjetja iz cele Slovenije ter znanstveno-izobraževalne institucije, ki snujejo nove dosežke in pridobitve povezane s trajnostno mobilnostjo. Prav bodoči tehnološki park bo postal center za razvoj inovativnih tehnologij, kot je npr. indukcijsko napajanje električnih vozil, kar bo omogočilo, da se prav v Kopru postavi testni primer indukcije t. j. brezžično polnjenje električnih vozil z električno energijo.

Električna vozila, ki se nam povprečnim občankam in občanom zdijo morda še daljna prihodnost, so namreč že resničnost in prav v Kopru med prvimi v Sloveniji uvajamo tako električne avtobuse kot tudi souporabo (car sharing) električnih vozil. Tehnološki park pa bo razvijal še številne druge novosti in poleg tega bo nudil delovna mesta za mlade znanstvenike, tudi za tiste, ki študirajo na Univerzi na Primorskem, saj ima ta študijske programe, ki so v svetu še redki, ampak zato toliko bolj iskani. Kot takega lahko navedemo študijski program kriptologije, ki izobražuje strokovnjake za varovanje digitalnih podatkov, kar je in še bo v naši družbi vedno bolj pomembno, saj se vsi zavedamo, kako pomembna je varnost podatkov, že tistih, ki jih ima vsak od nas na svojem mobilnem telefonu.

Veliko je govora tudi o participatornem oz. participativnem proračunu, vendar ima večina verjetno napačno predstavo o tem, kaj pomeni sodelovati pri pripravi proračuna in soustvarjati razvoj občine. Lahko kaj več poveste o tem?

Proračuna občine ne ustvarja župan, ki ga sicer po zakonu formalno predloži občinskemu svetu v sprejem, ampak je to dokument, ki ga soustvarja vrsta deležnikov. V postopek priprave proračuna so tako vključeni javni zavodi, javna podjetja in nenazadnje prav vse krajevne skupnosti. Vsak od teh pripravi za področje, ki ga pokriva, predlog finančnega načrta, v katerem so razdelane vse dejavnosti in vse načrtovane naložbe tako v letu, za katerega se pripravlja proračun, kot tudi načrti razvojnih programov za naslednja štiri leta.

In prav programi, ki jih pripravljajo krajevne skupnosti, ki najbolj poznajo potrebe svojega kraja in svojih krajanov, so tisti, ki služijo kot osnova za pripravo proračuna. Poleg tega se tudi med samim letom zbirajo pobude, ki jih podajajo tako krajevne skupnosti kot posamezni občani. Tudi tovrstne pobude se pri pripravi proračuna obravnavajo in upoštevajo v okviru možnosti. Občinska uprava pri določanju prioritet naložb v krajevnih skupnostih upošteva prav vrstni red, ki ga določijo krajevne skupnosti, tako da je končni osnutek proračuna soustvarjen z najširšim možnim krogom zainteresiranih.

Tako imenovani participatorni proračun, o katerem veliko slišimo v zadnjem obdobju, je v slovenskem prostoru še nov pojem, nenazadnje slovenska zakonodaja participatornega proračuna še ni uveljavila. Participatorni proračun, kot ga poznajo nekatere občine v tujini, v Sloveniji pa ga kot takega izvaja izjemno majhno število občin, morda deset do sedaj, pomeni pravzaprav to, da občinski svet določi finančni znesek proračuna in za ta znesek, ki je v nekaterih primerih le simboličen (ponekod od 0,1 do enega odstotka proračuna, kar je morda nekaj sto tisoč evrov), se nato zbirajo pobude, kako ta denar porabiti.

Pobude, za katere se zbere največ glasov, so potem uvrščene v proračun, vendar vse le do višine prej omenjenega najvišjega zneska. Vsi proračuni, ki smo jih v preteklih letih sprejemali v Mestni občini Koper, so imeli veliko večji delež investicij, izvedenih na podlagi pobud in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, kot pa so deleži 'participatornega proračuna' v nekaterih občinah. Skratka, pri razpravah o participatornem proračunu gre večkrat za zavajanja oziroma željo po prikazu, da je proračun Mestne občine Koper pripravljen brez sodelovanja krajanov, kar pa ne odraža dejstva, da so krajani prek svojih predstavnikov v svetih krajevnih skupnosti aktivno udeleženi pri pripravi proračuna.

Ne glede na dosedanji postopek priprave proračuna se je pa tudi Mestna občina Koper odločila, da sledi najnovejšim trendom v lokalni samoupravi in smo ob sprejemanju sprememb in dopolnitev poslovnika v letošnjem letu vnesli določbo, ki umešča participatorni proračun v delovanje občine, župan Mestne občine Koper pa je ob tem povedal, da bo prvi naslednji proračun to tudi upošteval.