Roke občin nad denar Obalnih lekarn?

Konec meseca septembra so izolski svetniki v drugi obravnavi zavrnili predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah o preoblikovanju javnega zavoda za lekarniško dejavnost Obalne lekarne Koper in pohvalili delo direktorja Zdravstvenega doma Evgenija Komljanca oziroma njegova prizadevanja za odprtje diabetološke ambulante v Izoli. S prvo, odmevno potezo so preprečili spremembe odloka, ki so jih potrdili predhodno tako koprski kot piranski kolegi. Za preoblikovanje bi bilo namreč potrebno soglasje vseh treh obalnih občin.

Predlog odloka sicer predvideva večjo vlogo občin ustanoviteljic v svetu zavoda in določa, da se presežek prihodkov nad odhodki, z odbitim zneskom od naložb in denarja za plačilo dodatne delovne uspešnosti nakaže v proračune občin ustanoviteljic.

Obalne lekarne so lani ustvarile 19,87 milijona evrov prihodkov.

Primerljivi zavodi po Sloveniji v večjih mestih, kot sta Ljubljana in Maribor, nimajo več kot devet predstavnikov. Predlagani odlok pa predvideva 13 članov; od tega bi Občine imele vsaka po tri predstavnike, trije člani naj bi bili predstavniki delavcev in en član zavarovancev oziroma uporabnikov. Tako bi bilo odločanje in vodenje močno v korist občinam in ustanoviteljicam napram stroki.

Svetniki ravnali pametneje od županov?

Mag. Igor Kolenc naj bi bil po neuradnih virih zelo blizu vstopu v stranko Pozitivna Slovenija. Čeprav so njegovo župansko kandidaturo podprli sprva le v SD, naj bi v toku mandata prišlo do trenj z nekaterimi starejšimi člani omenjene stranke.

Izolski župan je bil ob koncu 14. redne seje občinskega sveta vidno nezadovoljen, tudi ali predvsem zaradi izida glasovanja o Obalnih lekarnah. Zgodba o tem se pravzaprav vleče že več mesecev. V Obalnih lekarnah sicer ne vidijo potrebe po spreminjanju odloka o preoblikovanju javnega zavoda.

Občinam ustanoviteljicam so zato že spomladi predlagali, da se s preoblikovanjem Obalnih lekarn počaka. Izolski občinski svetniki so sicer potrdili predlog odloka, vendar so vanj vključili vrsto amandmajev, ki bodo prisilili v novo obravnavo tako Koprčane kot Pirančane. Razprava o lekarnah je bila sicer zelo vroča in je trajala kar tri ure. Sporočilo pa naj bi bilo s tem jasno: župan in občinske uprave naj umaknejo svoje roke od lekarn in naj jim dovolijo še naprej delo v korist ljudi.

Na aktualno dogajanje se je odzval izolski svetnik iz vrst italijanske skupnosti, Silvano Sau, s komentarjem v italijanskem glasilu Mandracchio, kjer je med drugim zapisal, da "včasih aroganca oblasti zaslepi pogled na skupno dobro". Pohvalil, pa je tako piranske kot izolske svetnike, ki so po njegovem mnenju boljši od županov, ki jih vodijo. Všeč mu je bila tudi poteza Pirančanov, ki niso potrdili bivše ministrice Andreje Rihter za vodjo Pomorskega muzeja. Izolskega svetnika ni motilo le njeno neznanje italijanskega jezika, temveč tudi njeno zelo slabo delo v času, ko je bila članica komisije za vprašanja manjšin. Sau opisuje, da je ostal po svoje frapiran, ko je izvedel, da je gospa dokazovala tudi, da stanuje na Maliji ter priložila dokumente o znanju italijanskega jezika (kdaj se je preselila in kje jih je dobila, kdo jih je izdal?).

V imenu Obalnih lekarn, ki jih vodi v. d. direktorica Katja Gombač Aver, so nam odgovorili: "Javni zavod Obalne lekarne Koper se pridružuje mnenju Ministrstva za zdravje in Lekarniške zbornice Slovenije, ki sta se izrekli proti odlivanju sredstev, namenjenih za lekarniško dejavnost. Presežki, ustvarjeni v javnih lekarniških zavodih, so namenjeni izključno za opravljanje in razvoj lekarniške dejavnosti, s katerimi javni lekarniški zavodi zagotavljajo nakup in uvajanje novih tehnologij in opreme, omogočajo strokovna izobraževanja strokovnih delavcev in uporabnikov storitev, širitev mreže lekarn in posodabljanje obstoječih. Izvajanje lekarniške dejavnosti ima za cilj zadovoljevanje javnega interesa po preskrbljenosti prebivalstva z zdravili."

Avtor osnovnega dokumenta naj bi bil Marko Jaklič, ki je omogočil, da se z denarjem javnega zavoda (torej javnim denarjem op. p.) ustanavlja gospodarsko družbo v primeru Ljubljanskih lekarn.

Glede nadaljnega razvoja in prioritet pa v Obalnih lekarnah menijo: "Skladno s smernicami v lekarniški dejavnosti v Evropski skupnosti mora pri upravljanju lekarne biti na prvem mestu kvalitetna oskrba prebivalstva z zdravili z dajanjem neodvisnega in strokovnega nasveta za zagotavljanje smiselne, pravilne in varne uporabe zdravil. Ob nepravilnem in nesmiselnem jemanju zdravil lahko predstavljajo zdravila tveganje za zdravje pacienta, ne da bi se bil pacient sposoben tega zavedati."

Deli novico: