Razlogov za praznovanje ni veliko, saj je evropski projekt tik pred prvim dejanjem razgradnje v svoji zgodovini, začetkom postopka ločitve od Velike Britanije, ki ga je pričakovati le nekaj dni pozneje, 29. marca. Ambicije so v strahu pred vzponom evroskeptikov na volitvah v Franciji, Nemčiji in Italiji skromne - posredovati sporočilo enotnosti. A tudi to ambicijo z raznimi zahtevami in grožnjami postavljata pod vprašaj Poljska in Grčija.

V EU neuradno izpostavljajo prepričanje, da ne Poljska ne Grčija ne bosta uničili načrtov: izpostaviti dosedanje dosežke, potrditi enotnost, skupne interese in vrednote ter opredeliti izzive in prednostne naloge v prihodnjih desetih letih. To bodo zapisali v rimski izjavi, ki jo bodo v soboto podpisali voditelji 27 članic in institucij EU na istem mestu, kjer so pred šestimi desetletji podpisali pravni temelj unije, rimsko pogodbo.

"Združili smo se, da bi nam bilo bolje. Evropa je naša skupna prihodnost," naj bi bile sklepne besede, ki po navedbah bruseljskih virov najbolje ponazarjajo duh rimske izjave.

Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti učinkovitejšo unijo, v vzhodnih pa vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.

Pričakuje se zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti "delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isti smeri". Ob tem naj bi zatrdile, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želele pridružiti pozneje.