Zgodba o Darku in Vidi

Odgovor na vprašanje o vzgibih za te vztrajne pozive po identificiranju, bo zopet treba poiskati v temačnih in kaotičnih preteklih obdobjih naših življenj, ki bi jih, iz razumljivih razlogov, marsikdo med nami najraje pozabil, a ker onemu, ki se z darovčizmom ukvarja, ne preostane drugega kot brskanje po prabrozgi, bo treba potrpeti in se z analogijo v obliki pripovedi o Darku in Vidi, vrniti v osnovnošolske klopi. Nekoč je bil v deželi za sedmimi gorami in sedmimi vodami šolski razred po imenu 3. d, v katerem je mlajše in šibkejše sošolce ustrahoval zlobni deček po imenu Darko; fantič je bil bolj kratke pameti, a zato močan kot bik. Bil je otrok uglednih staršev, ki so mu svojo ljubezen znali izkazovati le tako, da so mu uresničili vse kar si je zaželel, in če jim je kdo svetoval, naj svojega razvajenega in destruktivnega otročaja vsaj malo spravijo v red, so vzrojili in ga začeli zmerjati, da zagovarja vzgojne metode, ki bi se bolj prilegale v srednji vek, mulec pa je medtem drzno in hudobno zrl iz ozadja, ter se pripravljal na to, da objestno izruva še eno gostiteljevo lončnico.

Vsak suhljati in za glavo manjši sošolec se je dobro zavedal, da njegove majhne, koščene pesti nasilnežu Darku, ki je že tretje leto preživljal v tretjem razredu, ne morejo biti kos. Nekega dne pa se je Marko, pogosta tarča Darkovega nasilja, domislil edinega načina, kako lahko pride topoumnežu in njegovi tolpi do živega; tako namreč, da jih iz tira spravi z umskim naporom. Zato je pričel Darku nastavljati kratka, nepodpisana (ker ni bil idiot ali mazohist, si ni želel čutiti Darkove maščevalne roke) pisemca, ki so bila ravno prav ošpičena, da so nizkočelnega sošolca spravljala v bes. V Darkovi druščini je bila tudi neka navidez sladka, ustrežljiva in prijazna, a silno hudobna deklica, ki je bila velika občudovalka Darkove neukročene sile in uživala je, ko je lahko v senci njegovih širokih pleč prisostvovala izsiljevanjem in mučenjem mevž, kot jih je rada imenovala, medtem ko so ji ustnice oblikovale nasmeh čiste slasti. Bila pa je ta deklica, Vida po imenu, tudi bolestno ambiciozna in častihlepna; izhajajoča iz preproste delavske družine, katere poglavar je bil nestanoviten ter zapit luški uslužbenec, ki se mu je lastna hči gnusila, ker jo je pomotoma spočel v trenutku pijanske pohote, in ji je to pogosto – zlasti ko je domov prismrdel po alkoholu in pristaniških beznicah – tudi odkrito povedal, kdaj pa to trditev zapečatil še s klofuto, se je že zgodaj v življenju odločila, da bo žalostnim domačim razmeram ubežala na tak ali drugačen način.

Kot večna predsednica razreda, je funkcijo zlorabljala predvsem za to, da je svojo simpatijo Darka ščitila pred kaznimi za njegova prestopniška dejanja s tem, ko je krivdo zvračala na njegove žrtve. Kako sta skupaj z Darkom uživala v svoji moči, ko sta na sestankih razreda pred vsemi prebirala imena in priimke ustrahovanih sošolcev ter zloge valjala po jeziku počasi in z naslado, kot da bi se jima v ustih namesto bajadere raztapljal sladki okus sile. S pogledom roparske živali je Vida premerjala blede obraze sošolcev in mučno počasi pretehtavala kdo bo naslednja tarča njenih agresivnih besedi. Zato je Darka in Vido toliko bolj grizlo, da nikakor nista mogla dognati, kdo je tisti, ki pošilja posmehljiva anonimna pisemca. Javni pozivi naj se pisec javi kar sam, zaradi svoje abotnosti, niso imeli nobenega učinka, prav tako ne telesna ustrahovanja sošolcev, saj je bil Marko mojster skrivnega delovanja. Oh, kako spokojno bi Darko in Vida lahko preživela tisti tretji razred skupaj, uživajoč ob pogledu na krvaveče ustnice in pod Darkovimi športnimi copati zdrobljene ostanke mevžam pripadajočih očal, če se ne bi našel nek spokojnost moteči nepridiprav, ki ni in ni hotel nehati z napadi na ta simpatični prijateljski duet! Oh, ti kruta usoda, ki si prijateljema na pot poslala to strahopetno, brezimno (pa saj ime ima, le izvedeti ga ne moreta!) kroto, ki z navidezno ubogljivostjo izroča svojo tedensko žepnino, a v svoji hudobni glavi plete načrte, kako bi z močjo pisane besede ponižal in razžalil ubogega Darkeca in Vidico! Žalosten razplet zgodbe je tak, da Marka nista uspela nikoli izslediti, in ta se jima je za njunim hrbtom posmehoval še dolga leta. Morda se zahrbtno hihita še dan danes?

Glede na stopnjo nabijanja v zadnjih 24 urah - ho ho ho ho ho, komaj čakam njihove poparjene ksihte po razglasitvi volilnih rezultatov. Tisto bo res epski prizor, ki bo prekašal kisle face tedaj, ko je na debelo pušnil Darovec. Potem bo pa treba res začeti s temeljito in dokončno DEDAROVČIZACIJO oz. DERATIZACIJO univerze v naslednjem mandatu - tega Marušič v iztekajočem se mandatu ni vzel resno in sedaj se mu to maščuje. Kot se maščuje tudi vsem naprednim demokratičnim silam univerzitetnega okolja ter borcem za javni interes.

DPP, VSI PRAVI AKADEMIKI HOČEMO ŠE KAKO TVOJE MONUMENTALNO BESEDILO!

Kdo drugi bi rekel:
Kdor drugim jamo koplje,
sam vanjo pade.

Ampak koga še zanimajo te izmišljije in laži? Tolikokrat ponavljaš, da že laž postane. In sedaj še število, da se ja prikaže primat matematike nad zgodovino. Pa si res Maruško urbana klobasa? Nekje sem to že zasledil ...
No, ampak promotorja in vodjo te kampanje že čaka nekaj kazenskih ovadb, druge še sledijo. S temi lažmi, ustrahovanji, manipuliranji in kverulantstvi je potrebno na UP nehati!

Ja, saj vidimo kako se stvarem streže. Pride Čekličeva bejba na univerzo in je v dveh mesecih s srednjo šolo v 28 razredu. Kaj pa vsi mi ki rintačimo za najnižjo možno plaču leta in leta brez možnosti napredovanja. To je tarnsparentnost po Marušičevo.