ZGODBA

Postavljeni smo v leto 2077. Zemlja je uničena po hudi jedrski vojni, ki jo je zmagala zoper sovražnike iz vesolja (imenovani 'mrhovinarji'), ki so z uničenjem lune sprožili val naravnih katastrof, da bi lažje napadli in zasedli Zemljo. Po vojni se je človeštvo preselilo na Titan (eno izmed lun, ki krožijo okoli Saturna), kjer je bilo možno ustvariti pogoje za življenje. Na Zemlji je samo še nadzorna ekipa, ki jo sestavljata Jack (Tom Cruise) in Victoria (Andrea Riseborough), ki je zadolžena za nadzor in varovanje naprav za izčrpavanje vode, ki naj bi pripomogla k lažjemu bivanju človeštva na Titanu. Njihova naloga se izteče čez dva tedna in nato se pridružita ostalim, vendar so mrhovinarji še prisotni na Zemlji in onemogočajo delo. Jack vseskozi čuti, da bi moral ostati, vendar mora slediti navodilom, vse dokler ga ne ugrabijo mrhovinarji…

POZABA

Pozaba mi še vedno ne diši kot primeren naslov za film, saj ni nikoli govora o pozabi ali pozabljanju. Ko sledimo Jacku v filmu, lahko ugotovimo, da se konstantno opira na pomembnejše dogodke s predvojnega časa, razmišlja o pomembnosti doma, o Pirovi zmagi Zemlje in o vsesplošnem bistvu odhoda in zapuščanja Zemlje. Glavni lik je razklan, ker ga spomini 'prebujajo', medtem ko mu je bilo rečeno, da so mu spomin izbrisali zaradi varnostnih razlogov. Torej, ničesar ni pozabil, kvečjemu odvzeli so mu spomine in, kot lahko kasneje ugotovimo, dom.

TEHNIKALIJE IN FILMSKA EKIPA

Fotografija in specialni efekti v filmu so izjemni. Očaran sem bil nad podobo post-jedrske in izčrpane Zemlje. Režiser ponudi puščavsko podobo Zemlje z nekaterimi oazami, kar v gledalcu sproži moralnega mačka, ki se nanaša na tretma, ki ga izvajamo nad lastnim domom. Joseph Kosinsky ('Tron: Legacy') nam je tako ponudil svoj drugi celovečerni film, ki pa ostaja v režiserjevem priljubljenem žanru – nujno prežet s specialnimi efekti in futurističnimi upodobitvami nekakšnega post-apokaliptičnega sveta. Na podlagi režiserja in njegovega predhodnega filma se tudi lahko sklepa o načinu zapleta in razpleta zgodbe, preobratu in, seveda, zaključku. Ob primerjavi z njegovim predhodnim delom lahko potegnemo veliko analogij, ki lahko 'uničijo' pričakovanja. Igralska zasedba pa tokrat ni tako pomembna, ker so vsi ali bolj v podrejenem položaju do (pomembnosti lika) Jacka, v tem primeru Morgan Freeman ('Olympus Has Fallen', 'Seven'), ali pa je njihova vloga nekoliko podpovprečna, na primer Olga Kurylenko ('The Expatriate', 'To the Wonder'). Tom Cruise ('Jack Reacher', 'Magnolia') spet odigra svojo vlogo na nivoju in dokaže, da še zmeraj sodi med hollywoodske zvezde. S svojim igranjem zelo dobro prepriča gledalca v dvom, ki ga Jack konstantno nosi, hkrati pa lepo začutimo vez, ki jo človek na nezavedni ravni vzpostavi z Zemljo.

OZADJE

Priznam, da preobrata v filmu nisem pričakoval v obliki, ki se pojavi, kar v mojih očeh film postavi nekoliko nad povprečje. Film je lepo uporabljena kritika kapitalizma/neoliberalizma in njegovega odnosa do našega planeta ter do nas samih. Važno je izkoriščanje, ki vodi do njegove samozadostnosti in obstoja. Kapitalizem s svojim makiavelističnim pristopom pozablja na svoje korenine in namen ter se trudi kastrirati sebe od izvorne točke, ki je v tem primeru človek. Priča pa smo tudi stranskemu sporočilu strahu pred tujci, pred neznanim, ker naj bi s seboj zmeraj pripeljali težave ali tudi vojno (lahko bi rekli, da preveč aktualno vse skupaj zveni). Ideja strahu pa se navezuje na freudovsko dojemanje grozljivega, ki izhaja iz domačega, poznanega – v tem primeru smo ljudje sami sebi grozljivi.
Pozaba je gledljiv film, ki ne razočara. Ponekod smo priča nekonsistentnosti, Olginem slabem igranju (še zmeraj se sprašujem, zakaj so njo izbrali), hollywoodskemu junaštvu in (lažni) predstavi večne romantične ljubezni (ki, seveda, ni možna v trenutku, ko smo tik pred jedrsko eksplozijo) in morda že prežvečeni simboliki žrtvovanja.

Film priporočam, hkrati pa sem spoznal, da je kapitalizem ženskega spola.

Sorodne vsebine:

Filmofil o filmu: Jack Reacher

Recenzija: Skyfall

Recenzija: Mogočni Oz