Skupina raziskovalcev iz Univerze v Binghamtonu ter Londonu je opazovala 5705 ljudi iz različnih držav, da bi pridobila čim več informacij o psihofizičnem stanju oseb po prekinitvi zveze. Sodelujoči v raziskavi so morali oceniti stopnjo svojega čustvenega in fizičnega trpljenja po razhodu po lestvici od 0 do 10, kjer je 0 pomenilo brez bolečine oziroma trpljenja, 10 pa veliko bolečino.

Ženske so v povprečju čustveno bolečino ocenile s 6,84, fizično pa 4,21, medtem ko so moški čustveni bolečini podelili oceno 6,58 ter oceno 3,75 fizični. Raziskovalec Craig Morris je pojasnil zakaj pride do takšnih razlik. Ženske v zvezo veliko več vlagajo kot moški. Krajša romantična zveza lahko vodi tudi do 9 mesečne nosečnosti in nekaj letnega dojenja. Moški pa se lahko iz zveze kadarkoli odmaknejo in odidejo, brez da bi imeli kakšne posledice. Zato so ženske tudi bolj pazljive pri izbiri partnerja.

Moški bodo šele po nekem času dojeli in sprejeli čustva po prekinitvi. Najprej izgubo občutijo le globoko v sebi in komaj po določenem času oblikujejo in razumejo svoje občutke. Pogosto prepozno ugotovijo kaj so izgubili in želijo to popraviti ter partnerko pridobiti nazaj. V še slabšem primeru pa se šele takrat zavejo, da to kar so izgubili ni zamenljivo.

Ravno nasprotno pa ženske že takoj v prvih dnevih po razhodu veliko razmišljajo, ocenjujejo in analizirajo dogodke razpadle zveze, kar vodi do večjega trpljenja. Psihologi pa trdijo, da je obnašanje moških po tem, ko se razidejo s partnerko posledica njihove notranje krize. Če moški žensko nenadoma popolnoma izloči iz življenja, to pomeni da se ne želi soočati z negativnimi čustvi in trpljenjem, ki jih je povzročil razpad zveze. Če se do ženske grdo in nenavadno obnaša, je zelo verjetno da je za njega to bilo veliko bolj boleče, kot izgleda navzven. Grše kot se obnaša, večja je stopnja njegovega trpljenja.

Seveda pa se ljudje razlikujemo in se s tem vsak spopada na svoj način, ki mu najbolj pomaga da prekinitev zveze preboli in nadaljuje s svojim življenjem.