O aktualnih vprašanjih so na Tarči spregovorili prvaki parlamentarnih strank Miro Cerar (SMC), Janez Janša (SDS), Dejan Židan (SD), Luka Mesec (Levica), Matej Tonin (NSi), Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek) ter vodja poslancev DeSUS Franc Jurša.

Precej blizu so si bili pri vprašanju, ali je smotrno izvesti prihajajoče državnozborske volitve, ki bodo po odstopu Cerarja s funkcije predsednika vlade očitno predčasne, skupaj z referendumom o zakonu o drugem tiru, ki je potreben ponovitve, potem ko je vrhovno sodišče prvega razveljavilo.

Bi lahko ena tema "okupirala celoten volilni proces"?

Nasprotnega mnenja pa je ustavni pravnik in namestnik člana Državne volilne komisije Saša Zagorc, ki temu ni naklonjen. "So določeni pomisleki, da ni nujno najbolje imeti zakonodajnega referenduma v času volitev, da ne bi ena tema okupirala celotnega volilnega procesa, ki volivcem poskuša predstaviti vejo paleto vprašanj," je pojasnil v oddaji. Dodal je, da formalno omejitve za to sicer ni.

Precej ostrih besed pa je bilo o samem projektu gradnje drugega tira Divača - Koper. Jurša, ki si je želel, da bi ta vlada državo pripeljala do rednih volitev, je prepričan, da je bila bila kaplja čez rob, ki je botrovala Cerarjevemu odstopu, povezana s sporno maketo drugega tira.

Ponovil je, da je drugi tir nujen in vnovič izpostavil škodo, ki nastaja Luki Koper. Predvsem opoziciji je očital, da zavlačuje, ker ne želi, da bi projekt izpeljala njegova vlada, drugi so mu vrnili z očitki, da vlada glede projekta ni želela poslušati stroke in je hitela z zakonom po nujnem postopku.

Ob tem so v opoziciji stali na stališču, da posebnega zakona o drugem tiru in posebnega podjetja 2TDK ne potrebujemo in da bi projekt morali izpeljati na drugačen način. "Ko smo pomagali zbirati podpise za referendum - roko na srce Vili Kovačič jih je sam zbral le okoli 1500 - jih nismo zbirali proti drugem tiru, ampak proti načinu, ki je predrag, koruptiven," je dejal Janša. Za čisto laž je označil navedbe Židana, da je zakon nujen zato, da bi omogočil pridobitev 200 milijonov evrov nepovratnih sredstev. S tem se je strinjala tudi Bratuškova, ki je spomnila, da že imamo odločbo o dodelitvi evropskih sredstev, čeprav zakon še ni uveljavljen. Pritrdil ji je tudi Tonin, ki je menil, da je vlada z zakonom silila zato, da bi presekala debato o alternativnih možnostih, zdaj pa se ji to vrača kot bumerang.

Cerar je zagotovil, da projekt ni koruptiven, da je transparenten in ima nadzorne mehanizme. Na vprašanje, ali se bo kateri od ministrov zaposlil v 2TDK, pa je dejal, da nima nobenega namena, da bi to spodbujal. Je pa hkrati opozoril, da ni velike izbire med ljudmi, ki bi znali peljati ta projekt naprej.

Mesec je bil kritičen do ravnanja desnice, ki je ravnala destruktivno, saj se želi o alternativah pogovarjati tik pred zdajci, medtem ko je bil projekt začrtan v času Janševe vlade. Do vlade pa je bil kritičen, ker želi v projekt pripeljati Madžarsko, zato pa potrebuje tudi obvod skozi poseben zakon in podjetje.

Kaj bo z NLB in tožbami?

Spregovorili so tudi o prodaji NLB in izgubljenih tožbah glede prenesenih deviznih vlog nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke. Janša je spomnil, da so z NSi v parlamentarno proceduro vložili ustavni zakon, s katerim bi zaščitili NLB pred hrvaškimi tožbami in pozval k sprejetju zakona še pred razpustitvijo parlamenta. "Ne bomo pristali na razpustitev DZ dokler ne sprejmemo ustavnega zakona za zaščito davkoplačevalcev," je dejal.

Kdo s kom po volitvah

Ob koncu so spregovorili tudi o možnostih sodelovanja po volitvah. Ob tem je bila retorika najostrejša med Cerarjem in Židanom na eni strani ter Janšo na drugi. Židan je SDS označil za radikalno desnico, ki širi neresnice, ustvarja nezaupanje in strah ter ponuja škodljive rešitve. Janša je očitke zavrnil in Židanu vrnil z očitki o "ukradeni hiši", v kateri deluje SD. Hkrati je ugotavljal, da pogovori o sodelovanju s SMC niso smiselni, saj ne bodo več sestavljali vlade.