Blaž Ćeklić

Kaj se je spremenilo, odkar ste nastopili novo funkcijo?

Kot prvo, spremenila se je celotna ekipa. Poleg mene so zdaj še tri dekleta. Urška Blažič je vodja trženja, Snježana Brnjak je vodja projektov, Urška Klančar je zadolžena za stike z javnostmi. Ideja je, da bi poleg Podjetne Primorske, ki je zagotovo glavni in prepoznavni motiv Inkubatorja, še nekoliko bolj razširili mrežo in začeli sodelovati z vsemi podjetji, z vsemi 'inkubiranci', ki so od začetka obstoja sodelovali v Inkubatorju. Naša ocena je, da je tukaj prisotnih okoli 150 delujočih podjetij, ki so tako ali drugače imela stik z nami in dobila pomoč s strani Inkubatorja. To pomeni okoli 500 zaposlenih. Natančnih številk še nimamo, gre za oceno. Natančne številke bomo imeli do konca leta. Od tu dalje je namen, da bi trikrat do štirikrat letno z nekdanjimi in bodočimi 'inkubiranci', finalisti Podjetne Primorske in Univerzo na Primorskem imeli nekaj 'mreženjskih dogodkov'.

Se trenutno soočate s kakšnimi omejitvami?

Financirani smo s strani Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT) ter Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer na način, da nas financirajo za nazaj. Po treh do štirih mesecih dela oddamo poročilo, oni pa nam potem v roku dveh do treh mesecev izplačajo denar. To pa je naša največja ovira, da se moramo neprestano truditi za tekoči denar, da lahko financiramo celotno naše delovanje.

Marsikdo ne ve, kaj pomeni biti 'inkubiran'.

To pomeni, da nekdo pride z inovativno idejo in ustanovi podjetje, ki ga mi 'inkubiramo', torej sprejmemo v našo mrežo, v naše okolje. Nudimo mu prostor, delavnice, svetovanje, pomoč pri vstopu na trg. Se pravi, da smo mu podpora na začetku podjetniške poti, da se čim hitreje in čim lažje vključi na trg dela.

Koliko je mladih podjetnikov, ki poiščejo pomoč pri vas?

Na letni ravni dobimo med 15 in 30 inovativnih podjetniških idej. V roku leta oziroma leta in pol jih pride do delovanja na trgu med pet in deset. Glede na velikost regije in glede na število inovativnih podjetniških idej, se mi zdi številka kar pozitivna in vzpodbudna.

Ste v lasti Univerze na Primorskem. Na kakšen način sodelujete?

Univerza je 80-odstotni lastnik. Vsakodnevno smo v stiku s fakultetami. Študentje redno obiskujejo naš Inkubator in se poslužujejo naših aktivnosti oziroma delavnic ter svetovanj. Mi prihajamo na fakultete s prezentiranjem vsebine Inkubatorja z določenimi partnerji ali z 'inkubiranimi' podjetji prihajamo predstavljati možnosti inovativnih idej, možnosti sodelovanja. Velikokrat naredimo kakšen natečaj, da študentje poskušajo reševati izzive, ki jih ponuja gospodarstvo. Nekateri profesorji, ki so bolj fleksibilni, delujejo tudi na trgu in sodelujejo z nami tako, da opravijo kakšno delavnico. Sodelovanje poteka na različne načine. Ob kakšni večji delavnici se poslužujemo prostorov univerze.

Organizirate druženja v smislu 'mreženjskih dogodkov'. Nedavno ste enega takih imeli v Oljarni Lisjak. Kateri je naslednji? Kdo se ga lahko udeleži? Kje obveščate o dogodkih?

Obveščamo čim širše. Zaposlene, študente, preko SPOT točke, preko podjetnic, študentske organizacije, preko različnih medijev. Zavzeti poskušamo vse kanale sporočanja. V osnovi so 'mreženjski dogodki' namenjeni mladim podjetnikom, v smislu mladih, inovativnih idej. Ne omejujemo se glede na starost ljudi. Dogodek pri Lisjaku je bil od nastopa mojega mandata prvi tovrstni dogodek. Želja je, da bi organizirali vsak mesec vsaj enega. Naslednji takšen dogodek bo najverjetneje v sklopu našega 'inkubiranega' podjetja, ki je že dvakrat zaporedoma zmagalo na Podjetni Primorski. Proizvajajo ekološka premična stranišča in manjše lesene hišice. Ideja je, da bi si šli ogledati njihovo prototipno proizvodnjo. To bomo verjetno storili še v novembru ali v začetku prihodnjega meseca.

Dogodke objavljate tudi na Facebooku, kjer jih je mogoče najti pod UIP (Univerzitetni Inkubator Primorske).  Ekipa je razmeroma majhna, kot ste omenili že na začetku. Kako se lotevate dela?

Ob nastopu mojega mandata je obveljal dogovor, da se sodelavci med seboj ne delimo po funkcijah, ampak da poskušamo vsi vse delati in si pri tem pomagati.

Koliko ste odprti za tujino?

Neprestano k nam prihajajo inovativna podjetja in ideje ljudi iz tujine. Lanski zmagovalec prihaja iz sosednje Italije. Sedaj imamo podjetje iz Amerike. Iz tujine prihaja tudi nekaj partnerjev. To sicer naši financerji želijo od nas, imamo pa tudi sami potrebo po sodelovanju s tujino. Sodelujemo z institucijami iz držav nekdanje Jugoslavije, Nemčije, Avstrije, Italije, Rusije. Smo dobro povezani, ta mreža je kar velika. Pomembno je, da za vsakim podpisom, za vsakim mreženjem obstaja realna vsebina, ki jo potem izvajamo in ne ostane samo mrtva črka na papirju.

Glede na to, da se je pravkar začel november, kaj še pripravlja Inkubator v tem mesecu?

Čaka nas še en 'mreženjski dogodek' in pred finalom Podjetne Primorske, ki bo 17. decembra v Pokrajinskem muzeju v Kopru, kar nekaj zanimivih delavnic, na katere je vabljena tudi širša publika. Do sredine decembra jih načrtujemo enajst. Želimo si čim več obiskovalcev, da čim več ljudi izve, kaj jim v Inkubatorju lahko ponudimo in kako jim lahko pomagamo. Prva prihajajoča delavnica bo 15. novembra, o urejanju Instagram in Facebook profila.

Želja je, da bi nam uspelo ponovno sestaviti mrežo nekdanjih 'inkubirancev', se dvakrat letno sestati, izmenjati ideje in vsebino vsakega posameznega projekta, ki ga dela podjetje, ter se poskušati lokalno in regionalno povezovati, da ni potrebe za čisto vsako zadevo oditi v tujino ali v Ljubljano. Ker tako Univerza na Primorskem s svojimi inštituti in laboratoriji ponuja zelo dobro alternativo ljubljanskim inštitutom. Podjetja na našem območju so enako dobra ali morda še boljša kot kje drugje, zato se mi zdi pomembno narediti, da zadeva deluje lokalno in preko tega potem tudi globalno.