Prve objave po uveljavitvi arhivske novele

Slovenija

Dan po uveljavitvi novele arhivskega zakona so na ministrstvu za kulturo opozorili na prve objave, ki že upoštevajo določbe novele. Kot so zapisali, si je na spletu med drugimi možno ogledati poročilo o delovanju nekdanje Službe državne varnosti (SDV) iz leta 1972, ki ga prej ni bilo dovoljeno objaviti.

Po navedbah ministrstva tudi tokratna objava izkazuje, da bo novela, ki je bila 8. junija predmet neuspelega referenduma, močno olajšala delo Arhiva RS pri njegovih spletnih objavah arhivskega gradiva SDV.

Omenjenega poročila iz leta 1972 zaradi velikega obsega podatkov o političnem ali filozofskem prepričanju posameznikov skladno z arhivskim zakonom iz leta 2006 ni bilo dovoljeno objaviti. Novela arhivskega zakona takšnih omejitev ne pozna več, zato je poročilo dostopno ne le raziskovalcem ali novinarjem, temveč prav vsem, so zapisali na ministrstvu.

Na ministrstvu so dodali, da to ne velja zgolj za to poročilo, temveč za večino gradiva SDV, ki ga bo Arhiv RS po zaslugi novele lahko postopno objavljal na svoji spletni strani. Na spletnih straneh je tako že mogoče najti tudi informacije iz evidence dosjejev nadzorovanih oseb ter spisek 218 obsojenih oseb, nad katerimi je bila v letih 1945-1952 izvršena smrtna kazen.

Po besedah ministra za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroša Grilca, je uveljavitev novele arhivskega zakona odločen korak k odprtim arhivom, "zato pobudnikom referenduma, kljub temu, da 8. junija niso bili uspešni pri njenem blokiranju, ne sme biti preveč hudo - slovenski arhivi so namreč zdaj empirično dokazano bolj odprti, in to za vse". Po Grilčevih besedah je bilo od dobrih 403 tekočih metrov gradiva SDV po zakonu iz leta 2006 prosto dostopnega gradiva za vse le pet odstotkov, po noveli pa kar 75 odstotkov.

Na ministrstvu so v sporočilu za javnost ob tem še spomnili, da se je slovenska ekipa arhivskih strokovnjakov v juniju mudila v Beogradu, kjer so evidentirali in izdelali digitalne kopije gradiva, ki se nanaša na Slovenijo. Med obiskom pa so se s srbskim ministrstvom za obrambo in direktorjem Vojnega arhiva dogovorili, da bodo lahko slovenski strokovnjaki v začetku septembra začeli z nemotenim delom tudi v Vojnem arhivu, za katerega je potrebna odobritev današnje Varnostno obveščevalne agencije in do katerega je bil v preteklosti dostop onemogočen.

Deli novico:

Seveda |  24 .07. 2014 ob  08: 30
Strovnjaki ki so tako ion tako levi saj jih je imenovala leva opcija bodo naredili selekcijo naši vaši. Ko se bo kdo pritožil pa bodo odgovorili, da je materijal preobsežen in ga je težko objaviti vsega naenkrat. Tako pač je izvedeli bomo predvsem o žrtvah ne bomo pa izvedeli kdo je ukazal in kdo izvršil uboje. Torej? Kučan vas ima rad dokler bo tako. Zgodovina pa bo zl eti vse povedala. Tudi Nemci niso vedeli kakšne svinjarije je za življenja počel Hitler. Po koncu vojne in propadu nacional socializma pa so se tudi oni zgražali. Ne glede na dejstvo, da niso vedeli je padel pečat zločinov in genocida na vso nacijo ne glede na dejstvo, da niso pri tem sodelovali.
eee jjaa |  23 .07. 2014 ob  13: 03
me gre za količino gre za podatke
Ja za leto 1972 že odprto
kaj pa za osamosvojitev, osemdeseta in devedesetega leta itd. to pa zaprto in uničiti pravi tako zakon če sem prav razumel
da krvniki, ki so uničevali (in deloma še uničujejo) življenja ljudi uživajo v miru položaje sedaj predvsem penzije in poslez državnim denarjem zraven
če bi bili ti podatki javni bi jih narod linčal.