Najcenejše je še vedno parkiranje v strogem jedru Kopra.

Snovanje in implementacija dolgoročno vzdržne strategije urejanja mirujočega prometa, je sicer težavna naloga, toliko bolj na območju Obale, kjer je prostor v bližini mestnih ali stanovanjskih jeder zelo omejen. Kot kažejo podatki reševanje te problematike ni za nobeno občino donosna dejavnost, temveč način, kako preprečiti preobremenjenost mestnih oziroma zgodovinskih jeder s pločevino. Želje, da bi lokalne skupnosti zagotovile na tisoče brezplačnih parkirnih mest, so privlačne, a žal večinoma neuresničljive in utopične.

Potrebno je slediti trendom, avtomobili morajo zapustiti mestna jedra

Realnost te problematike se še posebej kaže na območju Obale, kjer so tri občinske uprave (Občina Ankaran se bo s temi vprašanji srečevala v prihodnje) soočene z izzivi zagotavljanja zadostnega števila parkirnih mest za občane in obiskovalce, po drugi strani pa s potrebo po ohranjanju okoljske in prostorske vzdržnosti ter popularizaciji okoljsko sprejemljivejših prevoznih sredstev, kot so avtobusi ali kolesa.  Postopno opremljanje mest s kolesarskimi stezami in spodbujanje nastanka rednih avtobusnih linij so ena izmed prioritet vseh treh priobalnih mest, zlasti v pogledu na regijo kot vse bolj priljubljeno turistično destinacijo. Umik avtomobilov iz mestnih jeder v čim večji meri, ob hkratni zagotovitvi alternativnih in sodobnih, okolju prijaznih prometnih rešitev, je značilnost najbolj razvitih mestnih središč v Evropi ali svetu. 

Parkiranje na peščenem parkirišču je bilo še posebno tvegano ob povišanem plimovanju morja

Tri večje obalne občine težave mirujočega prometa, ki so v tem, da je avtomobilov iz leta v leto več, rešujejo podobno. Prenasičenost mestnih jeder z avtomobili poskušajo zajeziti predvsem s politiko plačljivih parkirišč, ki so za občane, ki imajo pravico do mesečnih abonmajev, dostopnejša, za ostale pa dražja. Predvsem so cene parkirnin mest zasoljene tam, kjer se želi doseči čim krajše obdobje parkiranja. 

Najdražja je ura parkiranja v jedru Pirana

Malokdo bi si mislil, da je parkiranje najcenejše prav Kopru, kjer parkirna ura nikjer ni dražja od enega evra, ob tem, da je pri številnih parkiriščih prva ura parkiranja brezplačna, ali je njena cena 0,50 evra. Cene se že nekoliko povišajo v Izoli, zaradi prostorskih dejavnikov pa izstopa Piran. Za parkiranja na Velikem trgu v Izoli (pri mandraču) je potrebno za pol ure odšteti 1 evro, za uro parkiranja pa kar 2,50 evra. Za parkiranje v ožjem delu mesta Piran je v poletni sezoni treba odšteti kar 5 evrov za vsako začeto uro parkiranja, zimska tarifa je sicer nekoliko bolj prizanesljiva, vendar vseeno visoke 3 evre za vsako začeto uro parkiranja. 

Od enotnih do vrste različnih režimov

V spodnjem pregledu smo pripravili primerjavo cen za najbolj tipične uporabnike (prebivalci in obiskovalci) parkirnih storitev v treh občinah. Pri tem izstopa primer Mestne občine Koper, ki je vpeljala enotne sisteme obračunavanja za občane oz. druge uporabnike, ki so pregledni in enostavni. Temu se zelo približuje Izola, medtem ko iz različnih dejavnikov, zlasti prostorskih,  izstopa primer Občine Piran, ki ima vrsto različnih plačilnih režimov.

Primerjavo parkiranja v Kopru, Izoli in Piranu smo strnili v spodnje tabele (tarife so povzete iz objavljenih cenikov upravljavcev javnih parkirišč):