Srečanje je bilo namenjeno povezovanju v turizmu, predvsem pa predstavitvi možnosti sodelovanja nevladnih organizacij in turističnih ponudnikov z Obale in s Krasa. Prisotnih je bilo precej znanih obrazov, ki soustvarjajo tako družbeni utrip kot turistično ponudbo na Obali, med drugim tudi Gordana Mlakar iz društva Čikule Čakole, Mojmir Kovač iz društva ŠKID Jaz sem najboljši, Franjo Tušek iz izolskega kolesarskega kluba Smrkec in Natalija Planinc iz društva Anbot. Predstavili so več projektov, od eko točk v kolesarstvu, do športnih in družabnih prireditev, kot so Tartinijev poljub v Piranu ali delavnice za spoznavanje morske favne, o katerih je spregovorila Polona Kotnjek iz društva Morigenos.

Tako hotelirji kot društva so si enotni, da bi s sodelovanjem lahko izoblikovali boljše produkte oziroma integrirani turistični proizvod, ki ga sestavlja več osnovnih proizvodov. Zadovoljstvo turistov je namreč odvisno od različnih ponudnikov. Pri tem se zato samo po sebi zastavi vprašanje koordinacije med paleto turističnih društev in hoteli. Hotelska podjetja bi si tudi želela vnaprej vedeti o dogodkih društev, da bi lahko le-te predhodno vključila v svojo ponudbo. Natalija Planinc je izpostavila zgledno sodelovanje z Ireno Dolinšek iz LifeClass Resort, kjer imajo koledar prireditev pripravljen za pol leta vnaprej, poleg tega pa "pomagajo precej pri trženju programov, tako da se lahko izvede več projektov".

Pri nekaterih so ideje in želje kar vrele na dan, morda pa ravno zaradi prevelike želje in različnih interesov prihaja do komunikacijskega šuma ter določenih trenj med društvi in turističnimi delavci. Ti so sicer pripravljeni ponuditi društvom tudi svojo podporo pri cateringu in namestitvi pomembnih gostov, pri ostalem financiranju prireditev pa so omejeni v določenih okvirjih z budgetom, ki jim ga namenjajo vodstva.

Očitno pa se vendarle nekaj premika v pravi smeri, saj je komunikacija pomembna za uresničitev skupnih turističnih ciljev. Hotelirski delavci so morda v preteklosti storili napako, ko so v Portorožu preveč ponujali pakete z izleti za Lipico, Postonjsko jamo, Bled in Ljubljano, saj je še veliko koščkov zaledja in kulturne dediščine še neodkritih. Ravno na prezentaciji nesnovne dediščine bi lahko društva storila korak naprej, saj je doživljajski turizem med sodobnimi trendi, na posvetu pa smo videli zgolj enega tovrstnega ponudnika. Za močnejši zagon bo potrebno poleg komunikacije še večje znanje in boljše sposobnosti trženja. Kajti Istra turistične produkte že ima.